Seviqc 2023: Intervju z Novo Scholo Labacensis

7.8.2023 | 08:20

Z ansamblom Nova Schola Labacensis, ki nastopi na koncertu letošnje izdaje Seviqc Brežice v petek, 25.8.2023 na gradu Snežnik, smo pripravili intervju.

Kako izgleda vaš običajen dan, ko niste na potovanju?

Tadeja Pance: Dan se začne predvsem s skrbjo in obveznostmi do otrok, ki jih je potrebno peljati v šolo in vrtec, potem sledijo službene obveznosti. Ko končam s temi, je čas za osnovne ali bolj intenzivne pevske vaje. Popoldnevi so običajno tudi rezervirani za otroke (in morebitne njihove obveznosti ali le preživljanje skupnega časa). Večeri pa so lahko prosti ali pa polni vaj (odvisno od projekta v katerem se trenutno nahajam).

Boris Šinigoj: Zajtrk, študij novih virov in vadba instrumenta, po kosilu poučevanje, zvečer družina in nočni počitek.

Kako poteka vaše delo na instrumentu?

Tadeja Pance: Redno izvajam dihalne in sprostitvene ter meni najbližje upevalne vaje, ki mi najbojl pomagajo pri ohranjanju pevske kondicije. Bistveno se mi zdi kvalitetno oziroma pravilno izvajanje teh vaj in njihova konstantnost. Dalje sledi raziskovanje in študij posameznih potrebnih elementov, stila, teksta, ki se pojavi pri določenem projektu, v danem trenutku. Tudi dodatno izobraževanje, kadar je to potrebno.

Blažka Mraz: Ko se pripravljam na koncert, veliko časa posvetim načinu glasbene interpretacije posamezne skladbe, kamor spada razmišljanje o dinamiki, ornamentaciji, dihanju, fraziranju… pri tem se seveda trudim čim bolj približati avtentičnim izvajalskim praksam in hkrati v skladbo vnesti svojo interpretacijo. Veliko časa posvetim barvi zvoka oz. tona, ki ga s kljunasto flavto lahko oblikujem, kar je tudi eden od glavnih razlogov, da sem se odločila za ta instrument. Kljub temu, da ima kljunasta flavta nekatere omejitve na področju glasnosti in dinamičnih zmožnosti, pa je njen nežen, a hkrati poln, mehak in zaokrožen zvok tisti, ki prepriča s svojo subtilnostjo in preprostostjo.

Boris Šinigoj: Uglasitev, uvodna improvizacija za ogrevanje, študij repertoarja

Kako poteka vaše delo z mladimi in kako dojemate njihov odnos do glasbe, kako jim jo posredujete?

Boris Šinigoj: Uvodna sprostitev, spodbuda in navdihnjeno igranje.

Kako načrtujete programski koncept?

Boris Šinigoj: Raziskovanje in poglobljen študij historičnih virov.

Kje in kako zajemate ideje za oblikovanje koncertnega programa in s kakšnimi ovirami se srečujete?

Boris Šinigoj: Duh veje koder hoče: ideje se porajajo iz vzhodnega in zahodnega glasbenega izročila brez ovir.

Kako oblikujete koncertni program?

V sodelovanju z vsemi člani ansambla.

Kako se srečujete z drugimi umetniki, kako se vključujete v druge ansamble in kako sestavljate svoj ansambel?

Tadeja Pance: Ker delujem še na nekaterih drugih področjih – predvsem obujanje ljudske dediščine, imam srečo, da se lahko spoznavam in povezujem tudi z drugimi umetniki oziroma strokovnjaki tega področja. Vse to mi (upam) nudi nekoliko širši pogled na delovanje v našem ansamblu (NSL) in čeravno si ne bi mislila, vpliva na moje dojemanje in podajanje glasbe preteklih obdobij. Svojih ansamblov ne sestavljam.

Boris Šinigoj: Na demokratičen način, vendar obenem aristokratsko: izbiramo najboljše.

Kako pristopate do arhivov in kako jih raziskujete?

Boris Šinigoj: Via internet.

Kako vas sprejemajo ustanove, ki skrbijo za to kulturno dediščino, in s kakšnimi težavami se soočate v fazi, ko iščete in izbirate dela za program?

Boris Šinigoj: Vljudno, brez težav.

Kako lahko glasba in katerakoli druga umetnost prispeva v boljšo družbo?

Tadeja Pance: Da jo redno opozarja na nepravilnosti pa tudi na tisto, kar je dobro in konstantno vzpodbuja posameznika k prevpraševanju lastnih vrednot.

Blažka Mraz: Umetnost sprošča, umirja in odpira pot ustvarjalnosti, zato menim, da je sestavni del družbe. Umetnost sicer sodi med višje potrebe družbe, med potrebe osebnostne rasti, ampak se rojeva tudi takrat, ko se človek nahaja v izredno težkih razmerah. V vsaki družbi so možnosti konfliktov, nesoglasij in sporov, zato potrebujemo načine njihovega razreševanja in povezovanja ljudi. Glasba je sigurno ena izmed tistih, ki združuje in ne potrebuje orodja jezika, da bi se ljudje med seboj učinkovito sporazumeli. V tem je tudi ves čar glasbe kot tudi drugih umetnosti.

Boris Šinigoj: Plemeniti dušo in prebuja duha resnice.

Kakšen je vpliv glasbe na počutje in zdravje ljudi, poslušalce in ustvarjalce?

Tadeja Pance: Glasba je zame eno najlepših sredstev izražanja, ki si zelo hitro utre pot na drugo stran. Za ustvarjalca pa je lahko hkrati blagodejna, po drugi strani pa ga lahko (če si ustvarjalec to dopusti), vedno znova postavlja iz cone udobja, kar jemljem kot pozitivno osebno rast.

Blažka Mraz: Vsaka umetnost omogoča tako skupnosti kot tudi posamezniku, da ponovno najde stik samega s seboj. Glasba omogoča, da si prisoten v trenutku »tukaj in zdaj«, da se ne ukvarjaš z drugimi stvarmi, ampak »samo« ustvarjaš in doživljaš, se v tistem trenutku pomiriš in izgubiš v času. Glasba ti pomaga čutiti, doživljati, razumeti, morda tudi tiste stvari, ki jih z razumom sicer ne moremo dojeti. Mislim, da v današnjem hitečem svetu, polnem preštevilnih dražljajev in duševnih stisk, to vsi še kako potrebujemo. Kot pravijo: kruh je hrana za telo, umetnost pa hrana za dušo.

Boris Šinigoj: Dobro, ohranja duševno in telesno zdravje.

Kakšen je vpliv umetnosti na izzive politike in varovanja okolja?

Boris Šinigoj: To lahko ve samo Bog.

Kako lahko umetnost kljubuje nasilju države nad svobodo izražanja, kakšne so vaše izkušnje?

Boris Šinigoj: Glasba je nad vsako politiko, če je treba, deluje v podtalju.

Kako vidite prihodnost umetnosti in kakšna je njena vloga pri oblikovanju družbe v naslednjih stoletjih?

Tadeja Pance: Umetnost bo vedno našla pot. Želim pa si, da bodo tudi umetniki prihodnjih generacij vplivali na družbo z dobrim, povezovalnim in hkrati tudi s kritičnim očesom (in da bi se znali bolje učiti iz zgodovine).

Blažka Mraz: Menim, da bo umetnost v vseh obdobjih našla svoj čas in prostor, saj ima človek v sebi to notranjo potrebo in željo po ustvarjanju. Umetnost pa kot orodje ustvarjalnosti in izražanja pri tem igra nenadomestljivo vlogo.

Boris Šinigoj: Glasba bo obstajala, četudi svet propade (Schopenhauer)!

Kako vidite v naslednjih desetletjih razvoj področja, ki mu pravimo stara glasba?

Blažka Mraz: Kako in kaj se bo razvijalo področje stare glasbe pri nas v prihodnosti je težko predvideti. Veseli pa me, da slišim za vedno več mladih glasbenikov, ki se odločajo za študij kljunaste flavte pri nas v Sloveniji. Upam, da se bo zanimanje za staro glasbo, historična glasbila in nekdanje izvajalske prakse še naprej ohranjalo ter da bomo to zanimanje tudi glasbeniki, ki se ukvarjamo s staro glasbo, s svojim delovanjem in koncerti, samo še dodatno spodbudili in širili.

Boris Šinigoj: Vedno bolj se bo pomlajevalo: stara glasba je vselej mlada!

Kakšno bi bilo vaše priporočilo predsednikom držav, njihovim predsednikom vlad in ministrom za kulturo ter poslancem v parlamentih?

Boris Šinigoj: Prisluhnite harmoniji vesolja in se ravnajte po njej!

Spraševali so Stanka Dešnik (Krajinski park Goričko), Klemen Ramovš (Seviqc Brežice), Vesna Volk (Radio Slovenija) in Marina Žlender (Revija Glasna)