»Največ lastniških hiš je bilo v Sloveniji zgrajenih v sedemdesetih in osemdesetih letih«

IZJAVA DNEVA

"Naše izhodišče je bilo zagotovo boljše v marsikaterem pogledu. Slovenija je imela razvite že mnoge tržne institute, v blagovni menjavi ni bila omejena le na vzhodni trg, imeli smo višjo raven tehnološkega razvoja, oblikovanje cen in proizvodnje je v večji meri že delovalo po načelih tržnega gospodarstva, leta 1989 so bili ukinjeni delavski sveti. O navedenem priča dejstvo, koliko uspešnih podjetij smo imeli in koliko svetovno prepoznanih blagovnih znamk. Razen mlajših generacij, pa še tej je večina znamk znanih, kdo ne pozna kolesa Pony (Rog Ljubljana), pijač Ora, Schweppes, Viljamovka, Boonekamp (Talis Maribor), mortadele Gorica, kraškega pršuta (MIP Nova Gorica), majoneze in gorčice Thomy (Kolinska Ljubljana), šampona Subrina, pralnega praška Mixal, kreme Solea (Zlatorog Maribor), hlačnih nogavice Peggy (Polzela), avtomobila R-4 (IMV Novo mesto) …"

"Med drugim so tudi blagovni znak Iskra Kranj poznali po vsem svetu. Leta 1981 je njen telefon Eta 80 – po domače so ga imenovali fitipaldi – prejel najvišje mednarodne nagrade za obliko in potem do konca desetletja ostal svetovni standard za oblikovanje telefonov. Krka Novo mesto je razvila lastno tehnologijo zdravil in jo zaščitila z okoli 400 patenti. Gorenje Velenje je v sedemdesetih letih postalo eden največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov s sodobno organizirano prodajno in servisno službo. Leta 1978 se je Gorenje odločilo za nakup bavarskega podjetja Körting iz Grassaua, nakup tega podjetja je odobrilo tedanje celotno slovensko politično vodstvo. Zelo uspešna je bila tudi Alpina Žiri, ki je bila med glavnimi proizvajalci smučarskih čevljev in je v osemdesetih letih z lastno blagovno znamko obvladovala petodstotni delež svetovnega trga smučarskih čevljev. Radenska Radenci je bila četrti največji proizvajalec mineralnih vod na svetu. Metalna Maribor se je na tujih trgih uveljavila z opremo za hidroelektrarne in za premogovnike in v kooperaciji s tujimi podjetji sodelovala pri gradnji velikih energetskih projektov po vseh celinah. Tovarna lepenke in papirja Sladki Vrh je konec sedemdesetih postala pojem kakovostnih izdelkov na področju papirnate konfekcije. Industrija usnja Vrhnika (IUV) je v osemdesetih letih postala največji proizvajalec svinjskega usnja na svetu itd. Tudi sicer so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja realizirani nekateri veliki projekti, naj spomnim le na gradnjo Cankarjevega doma, Kliničnega centra, Hale Tivoli, avtocest …"

"Danes je znano, da smo Slovenci na vrhu, kar zadeva lastniške hiše v Evropi in največ jih je bilo zgrajenih ravno v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kar 168 tisoč naj bi bilo tovrstnih hiš, lastniki skoraj polovice pa so danes upokojenci. Tistemu obdobju je bila lastna tudi gradnja. Večina hiš iz tistega časa ima več prostorov, po dve ali več nadstropji in dvignjeno ter pripravljeno podstrešje za dodatno stanovanje, saj so bile grajene z mislijo za skupno življenje z otroki."

(Zgodovinar in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož dr. Aleksander Lorenčič o tem, da je bil položaj Slovenije v Jugoslaviji boljši od katere koli druge tranzicijske države; v intervjuju za MMC RTV SLO)