Pri pripravi državnih slovesnosti tudi predstavnik borcev NOB

Vlada je zamenjala člane koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve, ki so v času prejšnje vlade spet delile slovensko politiko. V odbor je imenovala tudi predstavnika Zveze združenj borcev (ZZB). Je ta odločitev pravilna?

»Načelno je prav, saj je slovenska država temelje dobila z narodnoosvobodilnim bojem, prav tako Primorsko. Je pa odvisno od tega, po kakšnih merilih je komisija sestavljena, katere civilnodružbene in druge družbene organizacije so v njej,« zgodovinar Božo Repe komentira odločitev vlade, da so v odboru za državne proslave svojega člana dobili tudi borci.

Poleg Marjana Križmana, predsednika ZZB, je vlada v odbor imenovala še šefico kabineta predsednice republike Ulo Tomaduz, namestnico vodje kabineta predsednika vlade Katjo Ravšl Debeljak, Moniko Kirbiš Rojs, ki je v času Janševe vlade skrbela za področje kohezije, zdaj pa je sekretarka državnega sveta, politično pa je sodila v kvoto SLS, Nejca Hočevarja iz protokola Mors ter direktorico vladnega urada za informiranje Petro Bezjak Cirman.

Med vlado Janeza Janše v tem odboru ni bilo predstavnikov borcev. »V tistem času so v odbor imenovali svoje ljudi, kar me tako ali tako ni presenetilo, nasprotno – bilo je pričakovano. To se je odražalo tudi v vsebini prireditev, saj je znano, da se ob 30-letnici samostojnosti Slovenije državne proslave niso smeli udeležiti borčevski praporščaki. Takrat sem slovesnost zato bojkotiral,« pravi predsednik Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB. »Ko je šla Janševa vlada v zgodovino, so se stvari spet postavile na pravo mesto,« še dodaja Križman.

Na vprašanje, ali je ZZB sama predlagala, da bi bil član omenjenega odbora tudi njihov predstavnik, odgovarja nikalno. »Na ZZB smo dobili poziv, naj predlagamo svojega predstavnika za koordinacijski odbor in naše predsedstvo je odločilo, da v njem sodelujem jaz,« razlaga. Ocenjuje, da je vlada Roberta Goloba s tem pokazala, da je na pravi strani zgodovine. Veseli se letošnje slovesnosti ob dnevu boja proti okupatorju.

Kaj se je dogajalo v času Janševe vlade

Čeprav državne slovesnosti ne bi smele povzročati razburjanja ali razdvajati ljudi, se je lani spet zgodilo prav to.

Slovesnosti na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem se je od visokih državnih predstavnikov udeležil le tedanji premier Janez Janša, ni pa bilo predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Janši so očitali, da je sam izbral tako program kot lokacijo slovesnosti.

Pri pripravi te slovesnosti se je iskrilo že v koordinacijskem odboru. V uradu Boruta Pahorja so kar dvakrat protestirali zaradi ponovne izbire te lokacije. Na vabilu pa so bili nato, sicer le formalno, navedeni vsi trije predsedniki – Janez Janša, Borut Pahor in Igor Zorčič –, čeprav sta predsednik republike in predsednik državnega zbora ostala brez informacij tako o programu kot o predvidenem govorcu.

Razburjenje je povzročila tudi državna slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve. Križman je s Tanjo Fajon tik pred proslavo odpovedal udeležbo, že prej pa sta to storila Luka Mesec in Marjan Šarec.

Na tej državni proslavi junija 2021 namreč niso dovolili navzočnosti partizanskih praporov, »simbolov mednarodno priznane vojske zmagovitega antifašističnega zavezništva Združenih narodov v drugi svetovni vojni«. Medtem ko je borcem zaprl vrata, je Janez Janša izrekal dobrodošlico madžarskemu premieru Viktorju Orbánu, ki ga je povabil na slovesnost.

Borčevska organizacija je takrat opozorila, da brez partizanskega boja in Osvobodilne fronte ne bi bilo praznovanja tridesetletnice samostojnosti Slovenije, ki je kot republika nastala prav leta 1945. Prepoved partizanskih praporov na državni proslavi je zato zanikanje lastne zgodovine in teptanje lastne državnosti, so poudarjali ter tudi, da izključujoča državna proslava ne more predstavljati vseh državljank in državljanov Slovenije.

Dva meseca pozneje, dobre tri tedne po prisegi Golobove vlade, so se borčevski praporščaki vrnili na državno proslavo ob zaznamovanju 31. obletnice slovenske osamosvojitve.