Boris Pahor - neumoren advokat zatiranih

Marsikaj je te dni na ogled na razstavi Boris Pahor, slovenski pisatelj iz Trsta, državljan Evrope. Pobudo zanjo je dal evropski poslanec Matjaž Nemec in jo umestil v Evropski parlament v Bruslju, v osrčje evropske demokracije, kot se je na torkovem odprtju – ob prvi obletnici pisateljeve smrti – izrazila Ksenija Dobrila, predsednica SGZ, ki je s Svetom slovenskih organizacij podprla bruseljski poklon.

BRUSELJ > Pisalni stroj Remington, na katerega je Boris Pahor tipkal do konca svojega dolgega življenja. Njegova čepica in očala. Družinska fotografija. Nekaj rokopisnih strani Nekropole. Njegova pisalna mizica in Plečnikov stol, dar slovenskega predsednika ob pisateljevi stoletnici. Plašč in rdeči šal na obešalniku ob vitrinah z njegovimi knjigami in prevodi Nekropole v prav vseh jezikih, v katerih je doslej izšla. Pa še Prešernova nagrada in druga priznanja ter pod stekleno zaščito odlikovanji Italije in Slovenije, ki sta ju Pahorju v Trstu izročila predsednika Sergio Mattarella in Borut Pahor 13. julija 2020, ob stoletnici požiga Narodnega doma. Med eksponati izstopajo še tri črnobele fotografije Evgena Bavčarja, med njimi posnetek krematorija.

Primorski dnevnik, ki je s Primorskimi novicami pisatelju posvetil z vsebinami bogati prilogi ob njegovi stoletnici in ob smrti, je prispeval gradivo za razstavo, fotografije iz svojega arhiva in spremno besedilo. To v petih jezikih izriše profil tržaškega posatelja, ki je zagovarjal socialno pravično in do manjšin pozorno Evropo. Ostale eksponate sta prispevala pisateljeva družina in knjižnica Borisa Pahorja na Proseku.

Matjaž Nemec je o Pahorju dejal, da je bil neumoren advokat zatiranih in osebnost evropskega formata. Walter Bandelj, predsednik SSO, je poudaril, da nam je njegovo iskanje resnice za zgled in da Pahor s svojo življenjsko izkušnjo pooseblja smisel evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov 23. avgusta.

Na odprtju, ki se se ga med drugimi udeležili evropski komisar Janez Lenarčič, slovenska evroposlanca Ljudmila Novak in Franc Bogovič, iz Italije pa evroposlanec Herbert Dorfmann in še drugi predstavniki diplomacije, je odgovorni urednik Primorskega dnevnika, Igor Devetak, spomnil, da je afera Kocbek zaznamovala tudi odnose med pisateljem in časopisom. Odmrznitev je prišla v devetdesetih letih in nato prerasla v redno poročanje o njegovih nastopih zlasti po Italiji. Pahor je iskal stik s časopisom, ker je želel, da ostane zapisano to, kar je povedal pred ljudmi, ki malo ali nič niso vedeli o fašističnem preganjanju slovenskega naroda. Spomnil je še, da je Pahorjeva zapuščina tudi optimizem, “ki rojeva dejanja,”je zaključil Devetak.

Odprtju razstave je sledilo pogovorno omizje v dvorani Alda Mora v Evropskem parlamentu. Uvedla ga je in vodila novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar, o večplastni figuri intelektualca pa so spregovorili slovenska senatorka v Rimu in literarna zgodovinarka Tatjana Rojc, Evgen Bavčar, filozof, fotograf in tako kot Boris Pahor prejemnik priznanja državljan Evrope, ter profesorici Univerze v Ljubljani – zgodovinarka Marta Verginella in literarna zgodovinarka in teoretičarka Urška Perenič.

Popolni pričevalec

“Književni opus Borisa Pahorja presega zgolj literarno pripoved, saj njegovo pričevanje prerašča v etično dejanje absolutne dimenzije, v razpoznavno besedo, poroštvo resnice,” je dejala Tatjana Rojc, ki je med drugim avtorica Pahorjeve biografije Tako sem živel. Spomnila se je tudi številnih srečanj, na katerih je spremljala pisatelja, in na izreden vtis, ki so ga njegove besede naredile zlasti na mlade poslušalce. Ko je spregovoril, je zavladala tišina.

Marta Verginella je povedala o Pahorjevi vlogi “popolnega” pričevalca 20. stoletja, ki je “po vrnitvi iz taborišča prevzel moralno odgovornost preživelega. Kot “pisatelj-pričevalec” je želel prenesti svojo izkušnjo nacističnega lagerja vsem tistim, ki je niso doživeli”. To izkušnjo je literarno najbolj dovršeno opisal v Nekropoli, je spomnila Urška Perenič, sicer tudi vodja velikega raziskovalnega projekta Književna republika Borisa Pahorja.

Evgen Bavčar je o Pahorjevi uspešnosti v Franciji povedal, da je temu botrovalo pisateljevo prijateljevanje s francoskimi intelektualci iz Kocbekovega kroga, podpora uglednih osebnosti in novinarjev ter francoski odlikovanji. Pahor da ga je zaradi svoje “slovenske skromnosti” včasih spraševal, ali je vse res, kar so o njegovem delu pisali francoski literarni kritiki, ki so uporabljali superlative. “Če tako pišejo, potem je vse res,” da mu je odgovarjal Bavčar, ki je v Bruslju še povedal, da je francoskega bralca nagovarjala tudi vitalnost, življenjska sila Borisa Pahorja. pd

---