Jurij Plavec in fužinarska rodbina v Železnikih

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 12. februar 2022 / 18:41  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (341)

Jurij Plavec (1595–1645) je najznamenitejša osebnost enega najstarejšega fužinskih rodov v Železnikih. Od oglejskega patriarha je 12. februarja 1622 dobil dovoljenje za ustanovitev samostojne župnije. Dovoljenje je »skrivaj« prinesel v Železnike tako, da je jezdil po Sori mimo razjarjenih Selc v rodni kraj. Dne 14. marca 1628 je od dvorne komore prevzel deželno-knežji patronat nad novo župnijo. Plavec je v začetku sam oskrboval prve župnike, dokler jim ni sezidal župnišča, prenovil zakristije, postavil nove prižnice in daroval cerkvi ciborij (posodo, ki jo v Rimskokatoliški cerkvi in v nekaterih drugih cerkvah uporabljajo za shranjevanje posvečenih hostij), mašne plašče ter druge potrebščine.

Po družinskem izročilu so bili Plavčevi v Železnikih že v 15. stoletju. Najstarejši znani predhodnik je bil Marko Plawiz, ki je leta 1571 kupil od fužinarja Vincenca Lukšiča v Zgornjih Železnikih pravico do enega delovnega tedna. Obrt je nadaljeval njegov sin Gašper, ki je bil v Železnikih okoli leta 1620 rudarski podsodnik. Gašperjevi sinovi Jurij, Karel Anton in Gregor so ustanovitelji treh vej Plavčevega rodu, od katerih se je samo Gregorjev rod ohranil do konca 19. stoletja.

Jurij Plavec je bil poročen z Jero, sestro fužinarja Janeza Varla. Očetovo podedovano premoženje je med letoma 1627 in 1645 povečal z nakupom štirih kmetij na Rudnem, tako da je bila več kot polovica vasi njegova. Kot ključar cerkve sv. Antona v Železnikih, takrat še podružnice župne cerkve v Selcih, je stopi leta 1619 na čelo gibanja za izločitev Železnikov iz selške župnije.

Jurijev sin Janez Peter, rojen 29. junija 1629, ni obdržal očetovega premoženja. Čeprav je bil poročen z Uršulo Mazoll iz bogate rodbine kroparskih fužinarjev, je počasi imetje izgubljal, predvsem zaradi splošnega nazadovanja fužinarstva. Leta 1680 je moral prodati vse fužinarske deleže v Železnikih pa tudi podedovane kmetije na Rudnem. Od Gašperjevega sina Gregorja, ki je bil po letu 1620 rudarski podsodnik v Železnikih, je v 18. stoletju v Zgornjih Železnikih na novo zacvetela veja Plavčevih.

Nosilci tega rodu so bili: Matija (rojen 18. 2. 1633), Janez Peter (19. 7. 1654), Lenart (6. 11. 1681) in Janez Peter starejši (17. 12. 1721), poročen z Marijo Ano Urbančič. Njegov sin Janez Peter mlajši (4. 6. 1762) je bil v prvem zakonu poročen s Heleno, hčerko loškega mestnega sodnika Jurija Antona Radoviča, drugič pa z Elizabeto, hčerko bogatega gruntarja Martina Nastrana na Češnjici v selški županiji. Plavčev rod je povzdignil do velike veljave. V njegovi hiši v Zgornjih Železnikih so se shajali beneški, tržaški in ljubljanski trgovci z železom. V njej so se kopičile dragocene slike in izdelki italijanskih keramičnih in steklarskih tovarn. S propadanjem domače železarske obrti v prvi tretjini 19. stoletja so začela nazadovati tudi Plavčeva podjetja. Leta 1844 so v Železnikih Plavčevi kot fužinarji že izginili.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Stražišču (Šmartin pri Kranju) se je 9. 2. 1861 rodil duhovnik Valentin Bernik. Od leta 1909 je bil župnik v Komendi in upravitelj beneficija in bolnice Petra Pavla Glavarja.

V Doslovčah se je 9. 2. 1871 rodil slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar. Napisal je zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, pisal pa je tudi povesti iz kmečkega življenja.

V Radovljici se je 10. 2. 1898 rodil slovenski častnik Josip Dežman. Imel je najvišji vojaški čin in odločbo za poveljevanje enotam takrat imenovane Slovenske narodne vojske.

V Vrbi na Gorenjskem se je 12. 2. 1779 rodil duhovnik Valentin Prešeren. Bil je stric pesnika Franceta Prešerna in sorodnik tržiškega župnika Antona Vovka.

V Kranju se je 12. 2. 1785 rodil Valentin Pleiweis st. Rodil se je kot drugi od štirih sinov Nikolaja Pleybesa oz. Pleiweisa, ki se je leta 1782 preselil s Trstenika v Kranj.