Števila družinskih zdravnikov ni mogoče na hitro povečati, rešitev po Stepanovićem prepričanju tudi ni v tem, da se bolj obremeni tiste, ki vztrajajo v družinski medicini. »Rešitev bi bili dodatni sodelavci v timu družinske medicine, ki bi prevzeli del bremen,« je dejal. Vsak tim bi moral imeti eno medicinsko sestro (zdaj je normativ polovica sestre), na katero bi prenesli določene kompetence in pooblastila za opravljanje določenih del in nalog, med drugim odobravanje enostavnih bolniških staležev. »Vse administrativne zadeve, ki niso povezane s strokovnimi zadevami, naj prevzame zavod za zdravstveno zavarovanje,« je predlagal. Ključno je tudi, da se bistveno poveča zanimanje za specializacijo družinske medicine. V zadnjih letih se zanjo odloči približno 50 študentov medicine. »Če bi hoteli zapolniti obstoječe pomanjkanje približno 300 zdravnikov, bi moralo v specializacijo vsako leto vstopiti okoli 90 do 100 mladih,« je ocenila Marija Petek Šter, predstojnica katedre za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakultete.
“Hkrati je treba obravnavati štiri paciente”
»Delamo v razmerah, ko je treba hkrati obravnavati štiri paciente, enega imaš pred seboj, z drugim govoriš po telefonu, tretji čaka na odgovor po elektronski pošti, četrti trka ali celo tolče po vratih,« je bil slikovit Aleksander Stepanović, predsednik združenja zdravnikov družinske medicine.
Aleksander Stepanović
