Premiera predstave, ki je nastala po motivih kratke zgodbe Franza Kafke Preobrazba, bo nocoj v Stari mestni elektrarni.

Foto: Stara mestna elektrarna
Foto: Stara mestna elektrarna

Pod zamisel in izvedbo predstave se podpisujejo Inan Du Swami, Klara Kastelec, Tadej Pišek, Mojca Špik, ki so se opisali z besedami: "Štirje smo. Dva, ki sva nekje med plesom in nekje med cirkusom. In dva, ki sva šolana za igralca, pa ne želiva samo igrati, temveč bi se tudi gibala." Kot pravijo, je njihova "gledališko-plesna zgodovina kratka in prihodnost verjetno še krajša, ker svet ni ukrojen za kulturo, šport ali znanost".

V obrazložitvi, zakaj so si za predstavo izbrali Kafkovo zgodbo, so zapisali: Franz Kafka (1883–1924), češki pisatelj judovskega rodu, sodi med ustvarjalce, "ki so na gobec premetali sodobno literarno brbotanje". Kljub izrecni želji, da bi po smrti vsa njegova dela zažgali, njegov najtesnejši prijatelj Max Brod obljube ni držal in je pisateljeve izmišljije postopoma "spravljal v naša miselna prekopicevanja, kjer je še danes naše možgane tako rekoč nemogoče pripraviti do tega, da bi uvideli, da je Kafka pravzaprav zabaven".

"Kafkove osebe niso nikdar zgolj votli norčki"
Kafkov humor ne vsebuje besednih iger, duhovitih opazk, jedkega zabavljanja okrog telesnih funkcij ali seksualnega namigovanja, nikakršnega pynchonovskega burkaštva bananinih olupkov ali požrešnih polipov, nikakršnega rothovskega satirstva ali barthovske metaparodike ali nabritega woodyallenovskega nergaštva. Tu ni nobenih "ta-dim, ta-dam" preobratov sodobnih situacijskih komedij niti kakršnih koli "prepametnih" otrok ali profanih starih staršev ali benigno salonskih vstajniških hipsterjev. Kafkove osebe niso nikdar zgolj votli norčki, ki bi se jim rogali, temveč so tudi absurdni, strašljivi in žalostni, so zapisali.

"Rekli bi lahko, da je komično vedno hkrati tudi tragično, tragično pa vedno tudi neznansko in dostojanstveno radostno. Kafkove zgodbe so sicer čudovito potovanje, ki pa je razumljivo samo tistim, katerih čelni raženj in z njim abstraktno mišljenje sta se že močno razvila."

Predstava je nastala v produkciji Zavoda Godot in koprodukciji z Vitkar zavodom. Mentor za gib je bil Branko Potočan, za režijo NN, v predstavo je vključena glasba Samuela Barberja, Antonia Vivaldija, Georgesa Bizeta, G. F. Händla, Jean-Philippa Rameauja, Johanna Sebastiana Bacha in Dua Silence.