Po pristanku pozno zvečer v vojaškem letalskem oporišču v Tajpeju je Pelosi na letališču pričakala manjša delegacija. Ob prihodu je dejala, da je njen prihod znak ameriške neomajne podpore živahni tajvanski demokraciji, in poudarila, da obisk ni v nasprotju z ameriško politiko do Kitajske.

"Ameriška solidarnost s 23 milijoni Tajvancev je pomembnejša kot kadar koli prej, saj se svet spoprijema z izbiro med avtokracijo in demokracijo," je dejala v kratki izjavi.

"Naši pogovori z vodstvom Tajvana znova potrjujejo našo podporo partnerjem in promovirajo skupne interese, vključno z napredovanjem svobodne in odprte indijsko-pacifiške regije," je še sporočila Pelosi.

Ameriško vojaško letalo s Pelosi na krovu je na Tajvan prispelo iz malezijske prestolnice Kuala Lumpur, od koder je poletelo proti Borneu in nadaljevalo mimo Filipinov, s čimer se je izognilo poti prek Južnokitajskega morja, nad katerim običajno letijo letala na poti iz Kuala Lumpurja proti Tajpeju.

Kitajsko zunanje ministrstvo je takoj po pristanku Pelosi na Tajvanu obsodilo obisk, ki po njihovem mnenju resno škoduje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini, poleg tega pa bo imelo posledice za ameriško-kitajske odnose. Kitajsko obrambno ministrstvo je napovedalo "usmerjene vojaške ukrepe".

Peking močno nasprotuje obisku, saj ima Tajvan za sestavni del Kitajske, zato je ZDA že pred dnevi sporočil, da bo sprejel "močne in odločne ukrepe".

Washington "nenehno izkrivlja, zamegljuje in spodkopava načelo ene Kitajske" ter spodbuja tajvanske separatistične težnje, je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. "Te poteze so kot igra z ognjem – izjemno nevarne," so dodali v Pekingu.

ZDA sicer ohranjajo, kot pravijo, "robustne, neuradne odnose" s Tajvanom, a imajo uradne diplomatske odnose sklenjene le s Kitajsko, ne z otokom.

Kitajska začenja vojaške vaje v bližini Tajvana

Tajvansko obrambno ministrstvo je za lažna označilo poročanja, da je Kitajska nad Tajvansko ožino, ki ločuje Tajvan in Kitajsko, poslala lovska letala Su-35.

Bela hiša opozarja, da bi se lahko Peking ob obisku odzval vojaško. Svetovalec za državno varnost v Beli hiši John Kirby je dejal, da bi lahko to vključevalo izstrelitev raket blizu Tajvana ali obsežne zračne ali pomorske dejavnosti. Sklicujoč se na obveščevalne vire, pa je sporočil, da ne verjamejo v neposreden napad na ameriško vojaško letalo, ki prevaža vplivno demokratsko političarko.

Iz Pekinga so takoj po prihodu Pelosi v Tajpej sporočili, da bo vzhodno vojaško poveljstvo začelo vojaške vaje na več območjih v okolici Tajvana.

Na Tajvanu naj bi imela v sredo pogovore s tajvansko predsednico Caj Ingven. Tajvanski premier Su Ceng Čang je dejal, da so na otoku dobrodošli vsi tuji gostje.

Pelosi je po ponedeljkovem obisku Singapurja danes prispela v Kuala Lumpur, kjer se je srečala z malezijskim premierjem in s predsednikom tamkajšnjega spodnjega doma parlamenta, od tam pa se je še isti dan odpravila naprej. Po Tajvanu jo ta teden pričakujejo še na Japonskem in v Južni Koreji.

V ponedeljek je kitajski veleposlanik v ZN-u Džang Džun posvaril, da bo obisk spodkopal odnose med Pekingom in Washingtonom. Združenim državam Amerike je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hva Čunjing sporočila, da bodo "nosili odgovornost in plačali ceno za spodkopavanje kitajskih suverenih varnostnih interesov".

Biden: Vojska meni, da obisk ni dobra ideja

Predsednik ZDA Joe Biden je dejal, da vojska verjame, da obisk Tajvana "trenutno ni dobra ideja", a v Beli hiši dodajajo, da ima političarka pravico obiskati otok.

Pelosi je sicer Tajvan nameravala obiskati že aprila, a je pot preložila, ker je zbolela za covidom-19. Ta mesec pa je dejala, da je "pomembno, da pokažemo podporo Tajvanu".

Tajvanska vojska je medtem sporočila, da je prepričana o svoji sposobnosti, da obrani otok pred naraščajočimi grožnjami Kitajske. V sporočilu za javnost je obrambno ministrstvo navedlo, da "natančno pripravljajo različne načrte" in da bodo sile ustrezno nameščene v skladu z grožnjo.

Obisk 82-letne političarke je najvišji ameriški obisk na otoku v več kot dveh desetletjih. Zadnji predsednik predstavniškega doma kongresa, ki je obiskal Tajvan, je bil republikanec Newt Gingrich leta 1997. Kitajski veleposlanik v ZN-u Džang je sicer dejal, da takratni obisk ne bi bil primerljiv s tokratnim in da bi obisk Nancy Pelosi predstavljal provokacijo.

Kitajska obsoja politične stike Tajpeja z državami, ki v skladu s politiko ene Kitajske ne priznavajo Tajvana. Med temi državami je velika večina članic Združenih narodov, vključno z ZDA.

Moskva: Kitajska ima pravico zaščititi svojo suverenost

Ob naraščajoči napetosti v Aziji so se odzvali tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica tamkajšnjega zunanjega ministra Marija Zaharova Washington obtožila destabilizacije sveta. Zaharova se je prek družbenih omrežij obregnila ob ameriško zunanjo politiko, rekoč, da ta ni rešila niti enega konflikta v zadnjih desetletjih, da pa jih je veliko izzvala.

Zaharova je dejala tudi, da ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se odpravlja na obisk v Azijo, v nasprotju s Pelosi tja prinaša sodelovanje. Lavrov bo med drugim obiskal Mjanmar in se udeležil srečanja z Združenjem držav jugovzhodne Azije (Asean) v Kambodži.

"Kitajska stran ima pravico sprejeti potrebne ukrepe za zaščito svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti glede tajvanskega vprašanja," so še sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.

"Še enkrat želimo poudariti, da smo popolnoma solidarni s Kitajsko, njen odnos do problematike je razumljiv in popolnoma upravičen," je o napovedanih povračilnih ukrepih Pekinga zaradi obiska dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Po njegovi oceni obisk vodi k "povečanju napetosti" v regiji.

Obisk edina izbira za Pelosi

Zaradi kitajskih groženj pred napovedanim obiskom Pelosi praktično ni imela druge izbire kot da ga izvede, ker bi bile ob morebitni odpovedi politične posledice doma zanjo in za vse demokrate pred kongresnimi volitvami novembra prehude. Zaradi tega so bili republikanci in njihovi analitiki tisti, ki so jo spodbujali k obisku, demokrati pa so bili bolj previdni.

Če bi obisk odpovedala, bi ustvarila vtis, da se ZDA bojijo kitajskih groženj in lahko z njimi dosežejo spremembe v ameriški politiki. Tega pa si Washington ne bo privoščil. Še posebej ne zaradi napada na Ukrajino, potem ko so ZDA 20 let do ruskega predsednika Vladimirja Putina vodile politiko pomiritve. Ruska priključitev Krima za Moskvo ni imela večjih posledic, prav tako tudi ne vpletanje v ameriške volitve 2016.

Ponovitev krize iz leta 1996?

Nekateri analitiki omenjajo možnost ponovitve krize iz leta 1996, ko so ZDA predsedniku Tajvana Leeju Teng-huiju izdale vizum za obisk slovesnosti na univerzi Cornell, kjer je prej študiral.

Takratni ameriški predsednik Bill Clinton je bil proti, kongres pa je sprejel resolucijo za izdajo vizuma in Kitajska je nato premeščala približno 100.000 svojih vojakov, izvajala raketne poizkuse v tajvanskih vodah, ena od raket pa je celo preletela prestolnico Tajpej.

ZDA so v Tajvansko ožino poslale dve bojni skupini letalonosilk, po napenjanju mišic z ene in druge strani pa so se zadeve umirile. Največja nevarnost je, da bi podobna poteza Kitajske zdaj imela hujše posledice.