Poleg energentov se dražijo tudi storitve, industrijsko blago in življenjske potrebščine. Na fotografiji evrski bankovci v Evropski centralni banki, bankovec za 500 evrov so prenehali tiskati leta 2019. Foto: EPA
Poleg energentov se dražijo tudi storitve, industrijsko blago in življenjske potrebščine. Na fotografiji evrski bankovci v Evropski centralni banki, bankovec za 500 evrov so prenehali tiskati leta 2019. Foto: EPA

Glavni razlog za visoko inflacijo je porast cen energije. Cene energentov so v območju evra junija medletno porasle za 41,9 odstotka. Sledile so cene hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, ki so se zvišale za 8,9 odstotka.

Cene neenergetskega industrijskega blaga so se medletno zvišale za 4,3 odstotka, storitve pa so se podražile za 3,4 odstotka.

Najvišjo letno inflacijo so imele maja po podatkih, ki upoštevajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, Estonija (+22 odstotkov), Litva (+20,5 odstotka) in Latvija (+19 odstotkov). V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja po tej metodologiji zvišale za 10,8 odstotka.

V največjem evrskem gospodarstvu, Nemčiji, je bila inflacija 8,2-odstotna, v Španiji 10,0-odstotna, v Italiji 8,5-odstotna, v Franciji pa 6,5-odstotna. Najnižjo letno inflacijo so po podatkih Eurostata zaznali na Malti, in sicer 6,1-odstotno.

Pogovor z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom
Inflacija v EU-ju junija na rekordni ravni