Iniciativa Glas ljudstva pričakuje ureditev koncesionarstva v zdravstvu

V civilni iniciativi Glas ljudstva so opozorili na odhode zdravnikov iz zdravstvenih domov k zasebnikom. Če ima vlada resničen namen obraniti javno zdravstveno mrežo pred popolnim razsutjem, mora problematiko koncesionarstva nasloviti nemudoma, menijo. Med drugim pričakujejo izenačitev položaja koncesionarjev in javnih zdravnikov.

LJUBLJANA > Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je na novinarski konferenci iniciative poudaril, da je bilo podeljevanje koncesij zamišljeno z namenom povečanja dostopnosti do zdravnikov v oddaljenih krajih. Dogaja pa se, tako Keber, ravno obratno, da morajo denimo Ljubljančani svojega zdravnika, ki je zapustil javni zdravstveni dom, iskati med koncesionarji na oddaljenih lokacijah.

Predstavnik iniciative Jaša Jenull je odhode zdravnikov iz javnih zdravstvenih domov h koncesionarjem označil za enega ključnih sistemskih problemov v slovenskem zdravstvu.

Na ministrstvu za zdravje se zavedajo, da je treba okrepiti javne zdravstvene zavode, zaposlene v zdravstvu pa stimulirati, da ostanejo v matičnih ustanovah. Ob tem opozarjajo, da bi takojšnja ukinitev koncesij pripeljala do zloma zdravstvenega sistema, so zapisali v odzivu na današnje kritike iniciative Glas ljudstva. Na ministrstvu poudarjajo, da izključno javni zdravstveni zavodi v tem trenutku ne morejo pokriti potreb pacientov. Nova zdravstvena reforma pa bo po njihovih besedah začrtala jasno in strogo ločnico med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom ter naslovila spremembo financiranja zdravstvenega sistema in ukinitev koncesij. Prva koraka do transparentnega in dostopnega zdravstvenega sistema za vse pa sta digitalizacija zdravstva in strukturna reforma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Samo zaporedni koraki in celovite rešitve nas bodo namreč lahko pripeljali do končne rešitve problema in reforme, na katero smo čakali dolgih 30 let," so zapisali na ministrstvu.

Keber: Tudi ta vlada koraka po poti neoliberalne politike

Problem je zlasti, ker javni zdravstveni zavodi opravljajo številne storitve, "ki jih posamezni koncesionarji nikoli ne morejo nuditi in jih tudi nočejo nuditi, saj je namen posameznega koncesionarja, da deluje s profitom", meni. Ob tem je Keber dejal, da njihovi očitki ne letijo na posamezne zdravnike, ki imajo pravico, da si v določenih okoliščinah izberejo način, ki jim prinaša čim boljši zaslužek. Je pa kritičen do vlade, ki po njegovih besedah, podobno kot prejšnja vlada, koraka po poti neoliberalne politike.

Od države po besedah Kebra v iniciativi pričakujejo, da čim prej reši problem oseb brez izbranega družinskega zdravnika, kar da je možno z zvišanjem normativa oz. glavarinskih količnikov zdravnikov, ob sočasnih administrativnih razbremenitvah. Prav tako pričakujejo odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Od vlade pričakujejo tudi, je dodal Jenull, da izenači zakonske obveznosti, dolžnosti in privilegije med zdravniki, ki delajo kot koncesionarji, in zdravniki, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih. Zato ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana poziva, naj zdravnikom v zdravstvenih domovih zagotovi, da bodo popravili trenutno stanje, ki jih "vleče med koncesionarje".

Jenull napovedal pripravo predlogov ukrepov

Napovedal je pripravo predlogov ukrepov, ki jih bodo posredovali državnemu zboru in od poslancev terjali, da se do njih opredelijo.

Na novinarski konferenci je Jenull izpostavil tudi primer zasebne zdravstvene ordinacije s koncesijo Studio R, ki ima ambulante družinske medicine v Horjulu, Komendi in na Vrhniki in je v zadnjih letih povečevala obseg poslovanja in število zdravnikov, tudi iz Zdravstvenega doma Ljubljana. S trenutnim številom opredeljenih pacientov bo družba v letošnjem letu od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po podatkih iniciative prejela skoraj dva milijona evrov.

Ob tem pa je opozoril na povezavo med solastnikom družbe, pravnikom Gorazdom Pereničem in Sindikatom družinskih zdravnikov Praktik.um, ki ga vodi Igor Muževič in je eden glavnih glasov, ki poziva spremembi, da lahko koncesionarji prejmejo plačilo za vse opravljene storitve, brez omejitev. Perenič, ki je po javno dostopnih podatkih Ajpesa prek svojega podjetja Persvet 20-odstotni lastnik Studia R, je po besedah Jenulla svoje pravne storitve nudil tudi sindikatu.

Obenem naj bi Muževič članom sindikata posredoval oglas za zaposlitev v ordinacijah podjetja Skupinska praksa v Horjulu, Komendi in na Vrhniki, v katerem je specialistom družinskem medicine ponujal plačo v višini 4118 evrov bruto. Studio R je 8-odstotni lastnik podjetja Skupinska praksa, Perenič pa 4-odstotni, kažejo podatki Ajpesa.

Kritičen odziv na navedbe iniciative Glas ljudstva

Predsednik Sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič in direktorica zasebne ordinacije s koncesijo Studio R Ameli Randelj sta se ločeno, a oba kritično odzvala na navedbe iniciative Glas ljudstva in zavrnila očitke. Med drugim menita, da gre pri kritikah koncesionarskega sistema za prelaganje odgovornosti in nevoščljivost. V Studiu R so v sporočilu za javnost, pod katerega je podpisana direktorica Ameli Randelj, zapisali, da je očitno, "da se želi s spodbujanjem nevoščljivosti in zavajajočim prikazovanjem podatkov prikriti lastno dolgoletno slabo delo in zaslužkarstvo na škodo pacientov".

Različni poznavalci so po njihovih navedbah desetletja zasedali visoke položaje v javnem zdravstvu, prejemali visoke javne plače, svojega dela pa niso opravljali dobro ter so se raje posvečali zasebnim zaslužkom in osebni promociji: "Javno zdravstvo, za katerega vodenje in razvoj so bili plačani, pa je vmes nezadržno propadalo."

Navedli so, da so v lanskem letu, ko "so vsi uradno zavračali paciente", slednje ves čas sprejemali brez omejitev, in jih tako dodatno opredelili 6065.

Muževič je v odzivu za medije danes povedal, da je posredovanje zaposlitvenih oglasov prek sindikata običajna praksa, ne glede na to, ali gre za oglase zdravstvenih domov ali zasebnikov.

Odhodi zdravnikov iz javnega zdravstva k zasebnikom so po njegovih besedah v zadnjih letih problem predvsem v ZD Ljubljana, od koder zdravniki po njegovih besedah večinoma odhajajo zaradi vodstva.

Tako denimo ne razpolaga s podatkom, da bi se kateri od zdravnikov iz ZD Kamnik ali Kranj, ki sta blizu ordinacije Studia R v Komendi, odzval na oglas, so se pa nanj odzvali zdravniki ZD Ljubljana.

Poudaril je, da zagovarja severnoevropski zdravstveni sistem, kjer imajo ljudje prosto, brezplačno dostopnost do zdravnika, ne glede na to, ali gre za javni zdravstveni zavod ali za koncesionarja.

"Medtem ko je tem teoretikom zarote skupno samo to, da mora iti za javni zavod, pa tudi če v njem ni enega zdravnika, bolniki pa naj se znajdejo sami po svoje," je dodal.

---