Svetovni dan srca: Otrokom moramo omogočiti več športne aktivnosti

Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnik Matija Cevc ter vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc sta na novinarski konferenci opozorila na posledice epidemije covida-19 in epidemičnih ukrepov pri otrocih, predvsem zaradi zmanjšanja telesne dejavnosti otrok. Če ne bo prišlo do sprememb, bodo lahko posledice za njihovo zdravstveno stanje dolgotrajne, sta poudarila.

Posledice so že opazne. V letih 2020 in 2021, zaznamovanih z epidemijo covida-19, je prirast podkožnega maščevanja pri fantih znašal osem odstotkov, pri dekletih pa šest odstotkov, medtem ko so bili vsi letni prirasti podkožnega maščevanja od leta 2002 manjši od 1,6 odstotka, je poudaril Starc.

Z naraščanjem maščobne mase so se ukrepi za zajezitev epidemije še bolj izrazito odrazili na upadu srčno-dihalne vzdržljivosti osnovnošolcev. Po pozitivnih trendih izboljševanja med letoma 2010 in 2018 je med letoma 2019 in 2020 srčno-dihalna vzdržljivost upadla za 17 odstotkov pri dekletih in kar za 20 odstotkov pri fantih.

Tako delež podkožnega maščevja kot srčno-dihalna vzdržljivost sta se izboljšala v lanskem šolskem letu, ko so bile šole v večini odprte, kar kaže na vpliv omejevanja gibanja in zapiranja šol na negativne trende, je pojasnil. "Do sedaj v Sloveniji nismo sprejeli še nobenih ukrepov, ki bi vsem otrokom in mladostnikom po epidemiji omogočili več telesne dejavnosti in odpravo energijskega neravnovesja ter spodbudo prizadetemu socialnemu in psihološkemu razvoju. Z nadaljnjim ignoriranjem nastale situacije pa tvegamo izrazito povečanje srčno-žilnih obolenj v odrasli dobi populacije prizadetih otrok in mladostnikov," je poudaril Starc.

Zato svetuje uvedbo ene ure športa v šolah na dan, ki bi vključevala redno, vsebinsko raznovrstno, dovolj intenzivno in dovolj časa trajajočo vadbo. Sam se zavzema, da bi ure športne vzgoje v čim večji meri potekale zunaj, v naravi.

Cevc je ob tem spomnil, da so otroci v času karanten in izolacij zaradi epidemije še več časa preživeli na spletu, posledično pa manj z vrstniki, zunaj, v naravi: "Ekscesna uporaba družbenih medijev je med drugim pospešila dodatne socialne stresorje, kot so konflikti med vrstniki, (...) nadlegovanje in diskriminacija, za katere je dokazano, da negativno vplivajo na duševno zdravje."

Slabše duševno zdravje se po njegovih besedah odraža predvsem v večji razdražljivosti, preobčutljivosti, občutku manjvrednosti in potrtosti. Pogosta je tudi motnja v prehranjevanju, ki vodi v prekomerni prehranjenost in debelost. Pomemben delež k temu prispevajo tudi nezdrave življenjske navade in pomanjkanje gibanja. Slabo duševno zdravje pa je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, med njimi tudi srčno-žilnih bolezni.

Raziskava je pokazala, da je v času epidemije covida-19 pojavnost depresije v Sloveniji porasla za 23 odstotkov, tesnobnosti pa za 26 odstotkov. Največji porast so zabeležili med ženskami v starostni skupini od 20 do 40 let in med mladostnicami, starimi od 15 do 20 let.

Cevc zato svetuje zdrav življenjski slog in izpostavlja redno aerobno telesno vadbo, ki preventivno deluje proti stresu, potrtosti in depresiji, preprečuje izgorelost in izboljša spanec. Svetuje tudi zdravo, raznoliko prehrano, ki vsebuje več vlaknin in ni energetsko prebogata ter pomaga ohranjati ustrezno telesno prehranjenost in zavirati nastanek srčno-žilnih bolezni.

Svetovni dan srca vsako leto obeležujemo 29. septembra, letos poteka pod geslom S srcem za vsako srce. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije od vsega začetka sledi temu dnevu z aktivnostmi po Sloveniji, letos že triindvajsetič. Ob tem so tudi letos spomnili, da so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok umrljivosti – zaradi njih vsako leto 17 milijonov ljudi prezgodaj izgubi življenje.