Svet ECB obrestne mere zvišal za 0,5 odstotne točke

Tokratni dvig je prvi dvig katere koli od glavnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) po juliju 2011. 

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, po kateri banke čez noč pri centralnih bankah evrskega območja deponirajo presežno likvidnost, je bila v negativnem območju od junija 2014, pri dosedanjih minus 0,5 odstotka pa od septembra 2019. Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja oz. osrednja obrestna mera za evrsko območje je bila že od marca 2016 pri nič odstotkih, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa je bila od takrat pri 0,25 odstotka.

Svet ECB je junija napovedal julijski dvig obrestnih mer za 0,25 odstotne točke. A ob nadaljnji krepitvi že tako rekordne inflacije so bila v zadnjih dneh vse glasnejša ugibanja, da bi se lahko odločil za dvig v višini 0,5 odstotne točke, kar se je tudi zgodilo. Prav tolikšno zvišanje naj bi sledilo septembra, vodilni v ECB pa postopno dvigovanje obrestnih mer napovedujejo tudi v zadnjem letošnjem trimesečju in v začetku 2023.

Dvigi obrestnih mer sledijo koncu neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru pandemičnega programa PEPP in rednega programa APP, s čimer je ECB začela obdobje zaostrovanja oz. "normalizacije" denarne politike.

ECB bo pazila, da ne bo povečala tveganj za recesijo

V Frankfurtu pri tem precej zaostajajo za ameriško in britansko centralno banko. Čeprav je inflacija visoka in naj bi takšna ostala še nekaj časa, jo še vedno poganjajo predvsem višje cene energije. Po drugi strani bi lahko morebitna prekinitev dobav ruskega plina pahnila evrsko območje v recesijo in ECB bo pazila, da tveganj ne bo povečevala.

Napoved zaostrovanja denarne politike je skupaj z inflacijo in negotovimi gospodarskimi obeti povzročila umik iz državnih obveznic ter dvig zahtevane donosnosti na državni dolg. Razmere so se vmes nekoliko umirile, a pričakovati je, da bo svet ECB danes nadaljeval s pretresanjem rešitev za naslovitev te nevarnosti.

Na mizi je tako nov, bolj ciljan program odkupovanja obveznic, do njegove uveljavitve pa je svet napovedal prožnost pri reinvestiranju zapadlih glavnic iz programov PEPP in APP. Gre za to, da se centralne banke evrskega območja pri ponovnem vlaganju sredstev ne bodo več ravnale po kapitalskem ključu ECB, ampak bodo kupovale predvsem obveznice ranljivih držav. Za ta namen naj bi bile po informacijah medijev namenjene zapadle glavnice obveznic najbolj močnih članic evrskega območja, kot so Nemčija, Francija in Nizozemska.

Odziv Lagardove 

Predsednica ECB Christine Lagarde je spregovorila po seji, na kateri je svet ECB glavne obrestne mere v evrskem območju dvignil za 0,5 odstotne točke, torej za dvakrat toliko, kot je napovedal junija, in odobril posebno orodje za zaščito prenosa denarne politike (TPI), s katerim naj bi zagotovili, da v ranljivih članicah ne bi preveč negativno občutili dvigovanja obrestnih mer in konca neto nakupov obveznic v okviru pandemičnega programa PEPP in rednega programa APP.

Lagardova je dejala, da s sprejetimi sklepi in napovedjo, da bo na naslednjih sejah primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer, pri čemer bo dinamika odvisna od tekočih podatkov, v ECB odločno stopajo na pot normalizacije denarne politike. Na centralno banko evrskega območja namreč letijo očitki, da pri zaostrovanju denarne politike zamuja. Francozinja je spomnila, da inflacija v evrskem območju dosega rekordne ravni, predvsem zaradi vztrajno visokih cen energije ter tudi vse višjih cen hrane, ki so tako kot v primeru energije med drugim posledica ruskega napada na Ukrajino. Ker draga energija vpliva na vse sektorje, se inflacijski pritiski širijo po gospodarstvu in dvigujejo tudi osnovno inflacijo, opozarjajo v Frankfurtu. Še vedno so prisotne tudi motnje v dobavnih verigah, ki so posledica pandemije covida-19.

Zaradi vsega tega svet ECB pričakuje, da bo inflacija "nezaželeno visoka" ostala še "nekaj časa". Višji inflacijski pritiski izvirajo tudi iz močnega padca vrednosti evra glede na dolar v zadnjih tednih, ko je evropska valuta padla celo na raven izenačitve z ameriško. V zadnjih dneh se je sicer evro nekoliko okrepil, tudi danes, a je še vedno zelo blizu paritete z dolarjem. Vse to draži uvoz, predvsem uvoz energije in drugih surovin.

Trenutno je največja motnja na strani inflacije in gospodarske rasti vojna v Ukrajini ter njene posledice v Evropi in širšem svetu. Skupaj z inflacijo in drugimi negativnimi dejavniki ta "občutno poslabšuje obete za gospodarsko dejavnost v drugi polovici 2022 in naprej". Po drugi strani pa spodbudno še vplivajo učinki odprtja javnega življenja po pandemiji covida-19, še vedno dobre razmere na trgu dela in pa še naprej prisotna ekspanzivna javnofinančna politika.

Države z raznimi ukrepi fiskalne narave blažijo tudi negativne posledice ruskega napada na Ukrajino in v svetu ECB pozivajo članice, naj bodo ti ciljani in začasni, da z njimi ne bi dodatno prispevale k inflaciji ter da bi ohranile javnofinančno stabilnost. Podaljšanje vojne v Ukrajini, še posebej če bi ga spremljalo takšno zmanjšanje dobav energentov iz Rusije, da bi bile potrebne omejitve za podjetja in gospodinjstva, predstavlja po navedbah sveta ECB veliko nevarnost za znižanje gospodarske dejavnosti.

Napoved zaostrovanja denarne politike je skupaj z inflacijo in negotovimi gospodarskimi obeti povzročila umik iz državnih obveznic ter dvig zahtevane donosnosti na državni dolg. Razmere so se vmes nekoliko umirile, a so ob izbruhu vnovične politične krize v Italiji spet nekoliko bolj napete. Zaostrovanje denarne politike prek rasti cene zadolževanja ogroža predvsem finančno šibkejše ranljive članice evrskega območja, ki so se pred desetletjem znašle v dolžniški krizi.

Danes odobreni mehanizem odkupa vrednostnih papirjev TPI bi po navedbah sveta ECB uporabili v primeru "neupravičene, neurejene tržne dinamike, ki bi resno ogrožala prenos denarne politike po območju z evrom". Obseg nakupov bo odvisen od resnosti tveganj, nakupi vnaprej ne bodo omejeni.

Lagardova je po seji povedala, da bodo pogoji za tovrstno pomoč evrskih centralnih bank ranljivim članicam štirje. Eden bo sledenje javnofinančnim priporočilom v okviru evropskega semestra usklajevanja javnofinančnih in ekonomskih politik in odsotnost postopka zaradi presežnega primanjkljaja.

Drugi bo odsotnost resnih makroekonomskih neravnovesij, tretji vzdržnost javnega dolga na podlagi ocen več mednarodnih ustanov in četrti sprejemanje ekonomskih politik, ki so zaupanja vredne in dolgoročno vzdržne ter sledijo zavezam, danim v okviru načrtov za okrevanje po koronski krizi, in priporočilom članicam, sprejetim na ravni EU.

Lagardova je v luči ugibanj, da naj bi sprejemanje TPI znova vneslo razdor med bolj razvite in finančno močnejše severne evrske države in ranljive članice na jugu evrskega območja, povedala, da je bil mehanizem odobren enoglasno. "ECB ne bo odlašala z uporabo novega orodja," je zagotovila Francozinja na čelu ECB.

Poleg večjega pritiska na ceno zadolževanja nekaterih evrskih držav je posledica zaostrovanja denarne politike tudi rast medbančne obrestne mere Euribor, ki je podlaga za izračun obrestne mere za posojila gospodinjstvom in gospodarstvu.

Euribor v pričakovanju zaostrovanja denarne politike narašča že nekaj časa, tako da so trimesečni, šestmesečni in 12-mesečni Euribor že v pozitivnem območju. Prvi je nekaj nad 0,1 odstotka, drugi pri okoli 0,6 odstotka, tretji pa pri 1,2 odstotka. Dogajanje tako že vpliva tudi na ceno zadolževanja posameznikov in podjetij.

Obenem pa se zaradi izhoda depozitne obrestne mere iz negativnega že kmalu obeta konec zaračunavanja stroškov za depozite večjih vrednosti oziroma ležarin v bankah. Nekatere banke so jih že odpravile, naj bi jih v nekaj dneh tudi NLB in Nova KBM.