Gospodarstvo

Fiskalni svet: Sprejeti rebalans je nerealističen

Ljubljana, 07. 11. 2022 12.32 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA, Ma.Ko.
Komentarji
8

Realizacija letošnjega proračuna do oktobra potrjuje oceno fiskalnega sveta, da z rebalansom niso bile ustrezno prilagojene nerealistično visoke redne pravice porabe, določene v oktobra lani sprejetem proračunu. "Realizacija dodatno potrjuje oceno, da je sprejeti rebalans nerealističen," so zapisali v fiskalnem svetu. Primerjava dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa proračuna nakazuje, da naj bi bilo v zadnjih dveh mesecih leta realiziranega kar 1,76 milijarde evrov primanjkljaja, od tega 1,16 milijarde evrov nepovezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.

"Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev," so ocenili v najnovejši mesečni publikaciji.

"Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav," so izpostavili v fiskalnem svetu.
"Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav," so izpostavili v fiskalnem svetu. FOTO: Shutterstock

Dosedanja realizacija proračuna po njihovih navedbah potrjuje njihovo oceno, da je rebalans nerealističen in da ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za 2023 in 2024. "Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu," so poudarili.

Primerjava dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa proračuna po njihovem kaže, da naj bi bilo v zadnjih dveh mesecih leta realiziranega kar 1,76 milijarde evrov primanjkljaja, od tega 1,16 milijarde evrov nepovezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.

'Obstaja tveganje, da bo interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo'

Fiskalni svet je ocenil še, da se z izhodnim covidnim zakonom nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljala. "To nakazuje na tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo," so opozorili.

"Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance," so izpostavili v fiskalnem svetu.

Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih 10 mesecih letos znašal 283 milijonov evrov, brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 in draginje pa bi imel državni proračun presežek v višini 465 milijonov evrov.

Prihodki so bili brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje medletno višji za 18,2 odstotka. Odhodki so bili brez upoštevanja teh učinkov medletno višji za 10,2 odstotka.

Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za protikoronske ukrepe od marca 2020 do konca oktobra letos znaša 5,47 milijarde evrov, od tega v prvih 10 mesecih letos 672 milijonov evrov. Glede na rebalans naj bi bilo v celotnem letu za te ukrepe namenjeno za slabe 1,1 milijarde evrov, kar pomeni, da bi bilo do konca leta porabljenih še 415 milijonov evrov, so navedli v fiskalnem svetu.

Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu so ocenili na 440 milijonov evrov. V zadnjih dveh mesecih leta naj bi bilo realiziranega še za nekoliko manj kot 200 milijonov evrov. Skupni neposredni učinek vseh dosedanjih draginjskih ukrepov v letošnjem letu pa so ocenili na okoli 760 milijonov evrov.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

bronco60
07. 11. 2022 14.13
+4
Znižat plače vsem nad 40 plačnim razredom za vsaj 20%.
pekoči paradižnik
07. 11. 2022 12.59
-4
V času janšizma, se je fiskalni svet zelo redko oglašal, če sploh, kot tudi varuh človekovih pravic peter svetina, predsednik pahor je s svojim molkom sporočal svoje nestrinjanje z ukrepi vlade,.... Ko je nastopila svoboda, so pa vsi našteti in še kdo, čudežno oživeli in so se jim razvezali jeziki, usta so polna kritik in idej....
ROMELS
07. 11. 2022 12.41
+1
Plače v javnem sektorju so se enormno povečale. To pomeni katastrofo za davkoplačevalce in proračun.
MihaGliha
07. 11. 2022 12.56
+2
ROMELS
07. 11. 2022 13.08
+2
MihaGliha
07. 11. 2022 14.35
+5
aha zdaj pa še razvozlaj kje je ta denar ker meni se ne pozna že 6 let da bi kaj več zaslužil še prevoz so mi vzeli oz znižali
MihaGliha
07. 11. 2022 14.37
+5
vzamejo prevoz in ti dajo 4% pri plači kao mi smo glupi pa sej vem da sem na koncu jaz manj dobil na račun
kiropraktik
07. 11. 2022 16.38
+4
Vsako leto najema o kredit v višini 1.2 milijarde € za plače javnega sektorja! Zdaj bo potrebna še milijarda več! In kriv bo JJ!