V svetu so v takih lestvicah značilne rimske številke, ki ustrezajo številu možnih napredovanj v izobrazbi in poklicni karieri. V okoli 40 letih je najbrž mogočih 12 do 24 napredovanj, torej od I do XIII oziroma XXV. Če to prevedemo v plače v razponu 1:7 med najnižjo in najvišjo in označimo prvo s 100 enot in zadnjo s 700 enot, je pri 12 napredovanjih skok iz enega v naslednji razred (če so razlike linearne) 50 enot, pri 24 napredovanjih pa 25 enot. Možna pa je tudi neenakomerna rast, denimo najprej manj, potem več enot. Z velikimi črkami (npr. VII.B) so označeni diferencialni kriteriji (funkcijski dodatki za rizičnost, specialne prepovedi itd.). Na taki podlagi so urejeni plačni sistemi javnega sektorja, kjer so mesta v javnem sektorju določena globalno in se ob morebitni inflaciji spreminjajo s spremembo vrednosti enote, spremembe zahtevnosti v poklicih pa z argumentirano zakonsko preuvrstitvijo. Karierno napredovanje je lahko časovno, primerneje pa je, če ima določen kriterij.
Zakaj so bili slovenski izumitelji 65 razredov tako zelo kreativni, lahko samo ugibamo. Današnji popravljavci kaosa lahko skuhajo dobro juho, če začnejo kar z obstoječo toplo vodo.
Božidar Debenjak, Ljubljana
