Med 23. in 29. avgustom se je v mistični atmosferi antičnega arheološkega parka Viminacijum pri Požarevcu v Srbiji odvijal Festival III. Viminacium fest – miti stari in novi. Vodilo selektorja in umetniškega vodje festivala Mihajla Nestorovića je bilo izbor predstav, ki temeljijo na mitskih ali zgodovinskih zgodbah, in takšnih, ki iščejo navdih v pojavih sodobne družbe, ki so sčasoma postali mitski. Prešernovo gledališče Kranj se je predstavilo z uprizoritvijo patra Romualda/Lovrenca Marušiča Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj.
Strokovna žirija Viminacium festa, ki so jo sestavljali scenograf Darko Nedeljković, producent Miran Hajoš in gledališka režiserka Snežana Trišić, si je ogledala pet uprizoritev tekmovalnega programa in se soglasno odločila, da za najboljšo predstavo festivala razglasi Škofjeloški pasijon. V obrazložitvi nagrade viminacium maximus je žirija zapisala: »Predstava Škofjeloški pasijon s poetičnimi in visoko estetiziranimi sredstvi pripoveduje zgodbo odrešenja iz svetega pisma, na način da razkriva in preizprašuje enega največjih mitov, na katerem temelji sodobna civilizacija. Odrski misterij v režiji Jerneja Lorencija dobiva boleče subverzivne nianse, ko z natančnimi, premišljenimi, minimalističnimi, a pomensko jasnimi in močnimi režijskimi sredstvi v biblijski zgodbi v 13 prizorih razkriva in rekonstruira zgodbo človeškega zla. Predstavo odlikuje izjemna kolektivna igra ansambla, ki se razteza od igralske discipline do prepuščanja nalogi in v kateri so nas navdušili posvečenost in natančnost ter izbor pogumnih, točnih in pretresljivih postopkov in sredstev. Ansambel kot popoln organizem razgalja nepopolnost sodobnega človeka in s tem preizprašuje položaj in odgovornost vseh nas pri tolmačenju in prevzemanju biblijskih zgodb, pri tem pa se poigrava z mejami osebne in kolektivne telesne in duševne vzdržljivosti. Predstava je koherentna in dosledna v vseh segmentih in z režijo, dramaturgijo, igralsko izvedbo, s scenografskimi in kostumografskimi rešitvami, z glasbo ter oblikovanjem svetlobe ustvarja celovito in avtentično odrsko podobo. Boleče in poetične podrobnosti, ki so jih avtorji in izvajalci našli in ustvarili pri uprizarjanju tega arhaičnega besedila, nas soočajo s trpljenjem kot bistvenim postulatom človeške vrste, pri tem pa v nas vzbujajo krčevitost in mučnost, hkrati pa potrebo za preporodom, preobrazbo ter izboljšanjem samih sebe skozi ljubezen in odrešitev.«
Po zaključku uprizoritve predstave Škofjeloški pasijon je tričlanska žirija publike nagrado za najboljšo igralko večera podelila Doroteji Nadrah.
Nagradi tudi v Nišu
Festival Gledališče na križišču (Teatar na razkršću), ki se je med 7. in 14. septembrom 2021 odvijal v Narodnem gledališču Niš v Srbiji, se osredotoča na osvetljevanje stičišč in raznolikosti kulturnih identitet držav in narodov, ki si delijo kulturni prostor, ter na mednarodno promocijo gledališke ustvarjalnosti skupnega regijskega prostora. Tokratna selektorja festivala, režiser Vlatko Ilić in teatrolog Spasoje Ž. Milovanović, sta v tekmovalni program uvrstila šest predstav, med njimi tudi KONS: NOVI DOBI, ki sta jo za oder priredila Katarina Morano in Žiga Divjak, tudi režiser uprizoritve.
Strokovna žirija festivala, ki so jo sestavljali igralka in predsednica žirije Mia Begović, igralec in režiser Bogdan Kostea, igralka in dramatičarka Katarina Kocevska, režiser Branislav Mićunović ter igralec in profesor Vlado Kerošević, je zapisala: »Žirija podeljuje posebno nagrado kot visoko priznanje za nepričakovane dosežke in jasne raziskovalne ambicije predstavi Kons: Novi dobi Prešernovega gledališča Kranj. Ob tem citiramo izjavo selektorja festivala Vlatka Ilića, saj se strinjamo z njim, da je KONS 'najbolj poetična in najbolj avantgardna predstava v letošnjem izboru'.« Uprizoritev je prejela tudi nagrado okrogle mize kritikov.
V Prešernovem gledališču Kranj so sicer podaljšali vpis abonmajev za novo sezono do konca septembra, vanjo pa bodo vstopili 1. oktobra s premiero črne farse Mama Floriana Zellerja v režiji Ivice Buljana.
