DZ je glede demografskega sklada razdeljen

Nacionalni demografski sklad bo predstavljal enega od virov za financiranje pokojnin. Ohranila se bo medgeneracijska solidarnost, del sredstev bo namenjen starejšim, dolgotrajni oskrbi, del pa mlajšim, za družinsko politiko in štipendiranje. "S tem se povezuje različne generacije in tudi zagotavlja, da bo upravljanje in vodenje sklada potekalo na transparenten način, da bodo tisti, ki bodo sklad upravljali, odgovorni z državnim premoženjem in bodo delali vedno v korist vseh generacij," je dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Po predlogu se bo v sklad preoblikoval Slovenski državni holding (SDH), sklad bo, z nekaterimi izjemami, postal tudi lastnik vseh preostalih podjetij, kjer sta država ali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) edina družbenika. Naložbe bodo razdeljena na strateške, ki bodo zasledovale tudi strateške cilje, in nestrateške, med katerimi bodo nestrateške kapitalske naložbe, finančne naložbe in naložbene nepremičnine.

Šircelj je dejal, da bi prihodki sklada iz tega premoženj – če se upošteva povprečni donos SDH v zadnjih letih v višini pet odstotkov – v 15 letih letno znašali 1,4 milijarde evrov, kar da bo "pomemben denar" za pokojninsko blagajno.

Po predlogu bo sklad vsako leto 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb nakazal Zpizu. 10 odstotkov dividend bi se namenilo za skrb za starejše in 10 odstotkov za ukrepe družinske politike in politike štipendiranja, 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin pa za akumulacijo.

Poslanske skupine so se strinjale, da je treba ukrepati na področju stabilnosti pokojninske blagajne – po spremembi pokojninskega zakona iz leta 2012 bi se morala Kapitalska družba v rezervni demografski sklad preoblikovati do leta 2015 – niso pa bile enotne, ali je predlagani način ustrezen.

Koalicija napovedala podporo predlogu

Marko Pogačnik (SDS) je povedal, da je cilj skoncentrirati vse naložbe države in Zpiza, s specifičnimi izjemami, na enem mestu. Prepričani so, da se bo s skladom razbremenil pritisk na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine. Poudaril je, da bo upravljanje sklada "temeljilo na načelih neodvisnosti, ki zagotavljajo neodvisnost, samostojnost in nepolitično delovanje".

Sklad bo po predlogu vodila tričlanska uprava, ki jo bo imenoval nadzorni svet. Ta bo 11-članski, in sicer bo sedem članov imenoval DZ – pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije – štiri člane pa vlada. Strategijo upravljanja naložb bi na predlog vlade sprejel DZ, letni načrt upravljanja pa na predlog nadzornega sveta sklada vlada.

Pogačnik je glede vpliva vlade na upravljanje premoženja dejal, da vlada z ustanovitvijo sklada "izgublja moč", saj da nadzorni svet sedanjega SDH nima predstavnika opozicije in "vlada dejansko sama obvladuje in nadzoruje SDH". Politika se je vedno ukvarjala z državnim premoženjem, kar je "normalno in logično", saj je za upravljanje z državnim premoženjem odgovorna vlada, je dodal.

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da sklad "nikakor ne bo reševal pokojninske blagajne". Če bo za pokojninsko blagajno 100 ali 200 milijonov evrov iz naslova dividend, "smo lahko zadovoljni", je dejal. Potrebna bi bila pokojninska reforma, so pa v ustanovitev sklada pristali v koalicijskih pogajanjih.

Monika Gregorčič (SMC) je povedala, da se strinjajo s konceptom predloga zakona, ki "hkrati s primarnim ciljem sofinanciranja pokojninske blagajne kot sekundarno rešitev uvaja tudi racionalnejše upravljanje z državnim premoženjem". Zavrnila je mnenja nekaterih, da se bo z ustanovitvijo sklada znižala transparentnost pri upravljanju z javnim premoženjem, saj da bo strategijo upravljanja naložb sprejel DZ.

Podporo predlogu so napovedali tudi v SNS. Jani Ivanuša je menil, da je preoblikovanje SDH v demografski sklad "odlična rešitev" in da mora biti lastništvo naložb koncentrirano, da se jih lahko produktivno in bolj racionalno upravlja ter prek tega financira slovenske upokojence. Je pa nujna neodvisnost pri upravljanju z naložbami, je poudaril.

Robert Polnar (DeSUS) v predstavitvi stališča stranke upokojencev ni napovedal, kako bodo glasovali. Spomnil je na zakon, ki so ga leta 2018 vložili poslanci DeSUS, in na usklajevanja zakonskega predloga v letu 2019, ko sta veljali dve temeljni predpostavki – prenos Kapitalske družbe na demografski sklad in 20-letna doba akumulacije. Se je pa vmes pojavila epidemija, ki je močno spremenila javnofinančno stanje, zato so tudi v DeSUS spremenili stališče o nujnosti akumulacijske dobe, tako da sedaj menijo, da je potrebna tudi delna uporaba donosov za sofinanciranje pokojninske blagajne.

Franc Jurša (DeSUS) je v razpravi povedal, da predlog razume kot "nujen kompromis" med vsemi dosedanjimi zakonskimi predlogi glede sklada. Ta zakon lahko "vsaj po večinskem prepričanju poslancev DeSUS" omogoči obvladovanje demografskih razmer v državi in hkrati zaustavi nadaljnjo razprodajo premoženja, zagotovi ustrezno in namensko opravljanje naložb, je dejal Jurša. Menil je, da bi bil najboljši zakon tisti, ki so ga v DeSUS v DZ vložili leta 2018, in ocenil, da se politika ni mogla in se tudi danes ne more dogovoriti o tem, kako naj se ta sklad, da bi sploh imel učinek, financira in upravlja. Največji problem vidi v tem, da "je vsaka politika hotela imeti roko nad državnim premoženjem, pa naj bo to leva ali desna".

Opozicija je proti

Andreja Zabret (LMŠ) je dejala, da si je "vladajoča stranka SDS pripravila zakon, kako si bo čim prej prilastila in razprodala še nekaj tistega, kar nam je ostalo". Ni predvidene akumulacijske dobe sredstev sklada, v organih sklada ni predvideno sodelovanje predstavnikov delavstva, je bila med drugim kritična.

Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da bodo s tem skladom "politično ugrabili zadnje rezerve, namenjene za zavarovanje pokojnin v prihodnosti". Vladni koncept sklada odstopa od strokovnih podlag in političnih zavez preteklih desetletij, je dejal in dodal, da "ga ni mogoče imenovati drugače, kot večmilijardni in večgeneracijski rop". V SD poudarjajo nujnost akumulacije in s predlogom dopolnila predlagajo, da se črta možnost, da bi se sredstva sklada porabljala sproti.

Marko Koprivc (SD) je pritrdil opozorilom sindikatov, da bodo zavarovanci izgubili nadzor nad upravljanjem s sredstvi za dodatno pokojninsko zavarovanje v skladih, ki so dogovorjeni v kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence.

Miha Kordiš (Levica) je poudaril, da argument, da bodo z demografskim skladom pokrivali minuse v pokojninski blagajni, ne pije vode – za leto 2021 je po njegovih besedah predvideno, da bi sklad v to blagajno prinesel 56 milijonov evrov, medtem ko je lani državni proračun za pokritje luknje pokojninske blagajne namenil 1,15 milijarde evrov, potrebna pa so še sredstva za dolgotrajno oskrbo in zvišanje najnižjih pokojnin. Edini način za dodatne vire pokojninski blagajni je po mnenju Levice dvig prispevne stopnje za delodajalce, tako da bi se približala ravni prispevne stopnje zaposlenih.

Marko Bandelli (SAB) je menil, da predlagani zakon ni prava pot za oblikovanje demografskega sklada. Poudaril je, da bi se morala sredstva sklada akumulirati vsaj 20 let, ta predlog pa da prinaša plenjenje po državnih podjetjih, demontažo sedanjega sistema upravljanja državnega premoženja in razprodajo tega premoženja.

Jurij Lep (NeP) je dejal, da predlog ne daje zadovoljivih odgovorov na vprašanja, kaj naj bo namen sklada, kakšno premoženje naj ima ter predvsem, kako naj se polni. Izpostavil je, da bo po predlogu sklad skoraj dve tretjini denarja zagotavljal za tekočo porabo, predvideni so izdatki za starejše in družine, ki bi jih moral financirati proračun, sklad bo tudi moral financirati morebitno slabo poslovanje državnih podjetij oz. zagotavljati sredstva za njihove dokapitalizacije.