Kadrovanje med strokovnostjo in sprejemljivostjo: kaj čaka Predsednika republike?

V desetih letih se je zamenjala celotna sestava Ustavnega sodišča – mandat sodnika je namreč omejen na enega v dolžini devet let. Samo v letih 2016 in 2017, v času vladavine SMC Mira Cerarja torej, se je zamenjalo šest ustavnih sodnikov. Imeni prvih kandidatov v svojem mandatu - Špelce Mežnar in Marka Šorlija - je predsednik Borut Pahor poslal Državnemu zboru konec junija 2016 po dveh krogih posvetovanj s poslanci; na tajnem glasovanju sta dobila 71 oziroma 60 glasov podpore.

Očitki o vezani trgovini in 'uravnotežen predlog'

Bolj negotovo je bilo pri četverici kandidatov, ki so jih poslanci v paketu potrdili 2017: Matej Accetto, Marko Pavčnik, Klemen Jaklič in Rajko Knez so v Državnem zboru dobili dovolj podpore po treh krogih posvetovanj pri predsedniku republike: po zadnjem marca 2017 je Jože Tanko iz SDS ocenil predlog kot "uravnotežen". Postopek iskanja izvoljenih kandidatov je potekal v senci obtožb o vezani trgovini z zagotavljanjem podpore kandidatom za člane Fiskalnega sveta, ki potrebujejo dvotretjinsko večino glasov poslancev: imenovanje ustavnih sodnikov se je sprevrglo v politično trgovino med premierjem Mirom Cerarjem in predsednikom SDS Janezom Janšo, so očitali v tedanji Združeni levici. V koaliciji pod vodstvom SMC so očitke zanikali.

Katja Šugman Stubbs proti Verici Trstenjak

Katjo Šugman Stubbs je predsednik Pahor Državnemu zboru leta 2018 uspešno predlagal po dveh krogih posvetovanj. Na mizi je imel tudi kandidaturo Verice Trstenjak, vendar je ocenil, da samo podpora SDS, NSi in SNS ne bo zadostovala za izvolitev. 

Junija 2019 so imeli v Uradu predsednika države na mizi tri kandidature, predsednik Pahor je v parlament poslal le tisto Roka Čeferina, ki da izpolnjuje visoka strokovna merila za opravljanje funkcije in ima tudi zadostno podporo za izvolitev, kot je utemeljil odločitev, ki so jo poslanci podprli.

Trije porazi v Državnem zboru

Najbolj se je zapletalo pri iskanju devetega ustavnega sodnika. Kar trije kandidati, ki jih je predlagal predsednik države, drug za drugim niso dobili potrebne večine poslanskih glasov: Andraž Teršek, Anže Erbežnik in Janez Kranjc. V četrto je šlo rado: Rok Svetlič jih je konec leta 2021 zbral 46, sicer najmanj med vsemi sodniki tega mandata. Opozicijski poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezani so mu javno odrekli podporo, vodja poslancev SDS Danijel Krivec pa je izid glasovanja videl kot dokaz, da kljub manjšinski vladi ni visečega parlamenta.

Komisija za preprečevanje korupcije

Vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije predsednik države imenuje neposredno, brez glasovanja v Državnem zboru torej. Kmalu po začetku prvega Pahorjevega mandata je protestno odstopil celoten senat Komisije s predsednikom Goranom Klemenčičem na čelu.

Začelo se je iskanje naslednika: kandidacijska komisija v prvem krogu predsedniku države ni predlagala nikogar. Na ponovljenem razpisu so med desetimi kandidati, ki so izpolnjevali pogoje, predsedniku predlagali odvetnika Borisa Štefaneca, ki ga je Pahor leta 2014 tudi imenoval. Začetek Štefanečevega mandata je zaznamovala informacija, da je bil član Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Pahor se je moral zagovarjati, da je bilo imenovanje kljub temu zakonito, Štefanec pa se ni strinjal s pozivi k odstopu: "Predsednikov ukaz o imenovanju na čelo komisije za šest let bom v celoti izpolnil," je odvrnil na očitke. In ga tudi je. Po koncu se je prijavil za še en mandat, a ga izbirna komisija takrat ni ocenila kot primernega kandidata. Predsednik Pahor je izbral Roberta Šumija, Štefanec pa je bil, kot je povedal, nad to odločitvijo skrajno razočaran.

Guvernerji in viceguvernerji Banke Slovenije 

Po izteku mandata guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca leta 2013 je Pahor na to mesto predlagal Boštjana Jazbeca. Ta je brez težav prestal glasovanje v Državnem zboru in prejel 77 glasov podpore. Jazbec je Banko Slovenije vodil v času sanacije bank, zaradi odhoda na novo delovno mesto v Bruselj pa je leta 2018 predčasno zapustil položaj. Začasno je vodenje banke prevzel njegov namestnik Primož Dolenc, ki ga je Pahor kasneje predlagal tudi za novega guvernerja. A tokrat Pahor ni bil uspešen, saj so poslanci na tajnem glasovanju njegov predlog zavrnili. Dolenc je prejel le 30 od potrebnih 46 glasov. Pahor je nato po številnih neuradnih in uradnih pogovorih z vodji poslanskih skupin za guvernerja predlagal Boštjana Vasleta. Ta je imel edini realne možnosti za potrditev, na koncu pa je prejel 51 glasov poslancev. Funkcijo je nastopil leta 2019. 

Mesta viceguvernerjev so zaznamovale številne menjave. Aktualni viceguvernerji so trenutno Tina Žumer, Jožef Bradeško in Milan M. Cvikl. Žumerjeva je funkcijo nastopila leta 2021, potem ko prvi predlog Pahorja - Arjana Brezigar Masten - ni prepričala poslancev. Žumerjeva je sicer nasledila Marka Bošnjaka, ki je leta 2020 odstopil. KPK je pred tem ugotovil, da je Bošnjak ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto zaradi neplačevanja davkov pri oddajanju stanovanja. Bradeško je bil izvoljen leta 2017 na predlog Pahorja, mandat se mu izteče prihodnje leto. Cvikl je bil na položaj imenovan letos poleti. Potem ko se je mandat iztekel Primožu Dolencu, je Pahor za viceguvernerja predlagal Marjana Divjaka, ki pa ni prejel zadostne podpore v DZ. Levica, ki je edina predstavila svoje stališče pred glasovanjem, je Divjaku očitala, da je zvest kader SDS, ki je "imel prste vmes pri nečednostih", kot sta bila izbris imetnikov podrejenih obveznic Nove KBM in nastanek slabe banke. Sledil je nov poziv, koalicija pa je na predlog SD Pahorju izven javnega poziva predlagala Milana M. Cvikla. Ta je bil na tajnem glasovanju izvoljen s 54 glasovi podpore. 

Irena Vodopivec Jean, ki je lani prejela nov mandat viceguvernerke, je medtem junija letos v DZ poslala prošnjo za razrešitev. Na poziv Pahorja je prispelo pet kandidatur, trenutno pa so v teku posvetovanja s koalicijo in opozicijo. 

Še vedno brez sodnika na Sodišču EU

Pahor je kot kandidata za sodnika na Sodišču EU lani predlagal Marka Ilešiča. Ta je Slovenijo na omenjenem sodišču zastopal vse od leta 2004, a kljub temu ni prepričal večine poslancev. Njegovo kandidaturo je denimo podprl Sodni svet, ne pa tudi takratna Janševa vlada, ki je podprla kandidaturi Anžeta Erbežnika in Verice Trstenjak. 

Več kot leto dni kasneje Slovenija še vedno ni izbrala svojega predstavnika na Sodišču EU, celoten postopek pa sicer traja že skoraj dve leti. Pahor je pred dnevi začel posvete o kandidatih z vodji poslanskih skupin. Formalne pogoje za opravljanje funkcije poleg Ilešiča, ki se je znova prijavil, izpolnjuje še pet kandidatov. 

Vsaka članica EU ima sicer na Sodišču EU po enega svojega sodnika, na Splošnem sodišču EU pa po dva. Tudi tam ni šlo brez zapletov, postopek imenovanja pa se je zavlekel. Proces iskanja kandidatov za dve sodniški mesti se je začel že junija 2018. Pahor je v potrditev DZ predlagal profesorja Marka Pavliho in Mira Preka - oba je kot najprimernejša kandidata ocenil tudi Sodni svet. A tik pred odločanjem poslancev so na dan prišle obtožbe, da naj bi imel Prek afero s sodelavko in da naj bi jo spolno nadlegoval. Obtožbe je zanikal, podpore v DZ pa ni dobil. Pavliha je bil v parlamentu uspešen, a ga je kasneje zavrnil Odbor 255, ki na sodišču v Luksemburgu preverja primernost kandidatov. Razpis za obe sodniški mesti je bilo treba nato ponoviti. Sodni svet je kot najprimernejše kandidate ocenil Klemna Podobnika za eno mesto ter Jureta Vidmarja in Nino Savin Bossière za drugo. Slednja nista dobila podpore poslancev. Podobnik je bil uspešen, a je bil nato tudi on zavrnjen pred Odborom 255. Pahorjeva naslednja predloga - Damjan Kukovec in Maja Brkan - sta bila nato vendarle uspešna, mandat pa sta nastopila lani.