Najboljša bi bila rada na olimpijskih igrah v Parizu

Ves teden smo tekmovali, petkrat sem plavala na 200-metrski razdalji. Finale je bil zares vrhunec, v njem sem dala vse od sebe. Ponoči, ko bi morala spati, smo potovali, takoj po prihodu domov nas je čakala še novinarska konferenca in komaj sem čakala, da pojem normalen obrok, se naspim in si povrnem energijo. Torte nisem pričakovala. Z veseljem sem jo pokusila, a potrebujem tudi kakšen drugačen obrok, da bom spet pripravljena za napore.

Zame je to super. Odločitev je tudi smiselna, ker smo se iz Kazana prek Carigrada v Slovenijo vračali z letališča na Dunaju. Da bi se vozili še v Ljubljano in nazaj, bi bilo preveč. Po teh dneh je dobro, da sem čim bližje domu.

V mladinski kategoriji sem na evropskem prvenstvu prav tako dosegla bron. Bistvena je tranzicija iz mladinske kategorije v člansko. V mladinskih kategorijah tekmuješ z dekleti, ki so stare enako kot ti, v članski se konkurenca zelo poveča. Ko sem prešla med članice, sem lepo stopnjevala dosežke, na vsakem evropskem prvenstvu sem izboljšala rezultate. Glede na prijavljene čase sva s trenerko ciljali na kolajno, ker sva vedeli, da sva dovolj trenirali.

Do tistega zaprtja so bile vse moči usmerjene v olimpijske igre, potem se je vse podrlo. Iskali smo rešitve, z bazenom v garaži smo ohranjali stik z vodo, plavala sem tudi v gramoznici v Dupleku. Čeprav ni enako kot pravi bazen, kjer so pomembni obrati v 25- in 50-metrskem bazenu, je bistven stik z vodo. Ta je name psihično pozitivno vplival, bila sem vsaj malo pomirjena. Ko smo lahko začeli plavati, smo do Tokia trenirali na polno, brez odmora. Pavz, kot je bila tista med zaprtjem na začetku pandemije, plavalci nismo vajeni, ker imamo med sezono največ dva tedna odmora.

Po olimpijskih igrah sem imela kratek premor, dva tedna sem bila prosta, en teden sem bila povsem brez treninga, da sem se odpočila in odklopila misli. Drugi teden sem začela suhe treninge, plavala sem tudi na morju. Zdaj pa se vračam na enako raven, popravljam nekatere stvari, jih izboljšujem. Z nastopi na svetovnih pokalih sem pridobivala samozavest, stopnjevala sem dosežke, plavala državne rekorde in mislim, da smo se letos dobro odločali. Nismo vajeni, da je veliko tekmovanje tako hitro v sezoni, po navadi smo imeli čas do decembra, zaradi koronavirusa pa je bilo evropsko prvenstvo že na začetku novembra, decembra bo svetovno, tudi prihodnje leto bosta obe prvenstvi. Ker je v tako kratkem času toliko velikih tekem, si težko v formi na vseh, treba je stopnjevati dosežke. Odločila sem se, da gremo zdaj na višinske priprave in potem na svetovno prvenstvo, da naredimo še korak naprej.

Vsekakor moraš imeti dovolj časa za trening. Na tekme hodim, da si dvignem samozavest. Svetovnega pokala sem se udeleževala, da sem plavala v malem bazenu, ker tekem v 25-metrskih bazenih nismo imeli od decembra 2019. Morala sem na novo spoznati dinamiko tekme v kratkem bazenu. Videla sem, česa sem sposobna na 200 metrov prosto, in vedela sem, kam lahko ciljam na evropskem prvenstvu. Zdaj imamo do svetovnega prvenstva le še nekaj tednov. Višinske priprave bodo pripomogle k napredku, moj cilj pa je, da bi v Abu Dabiju dosegla še boljši čas.

Prihaja mlajša generacija, nekateri nosilci pa so v zadnjih letih končali kariero. Zdi se mi, da smo predvsem punce, rojene po letu 2000, hitro stopile v velike čevlje. Morale smo se znajti in hitro nam je uspelo, da smo blizu vrha. Dosegamo lepe izide in naša prihodnost gre v pravo smer.

K sreči je veliko 25-metrskih bazenov po različnih delih Slovenije, zato prihajamo z vseh koncev, večja težava pa je pri 50-metrskih bazenih. Lepo je, ko se zberemo na teh večjih tekmovanjih in skupaj zastopamo barve Slovenije. Sicer pa vsak svoj ritem, ko gre za razplavanja, segrevanja in priprave na start. Vsak ima tudi svojega trenerja. Ko se nekdo uvrsti v polfinale ali finale, torej ima popoldanski nastop, navijamo drug za drugega. To se mi zdi lepo in super.

Večkrat sem že povedala, da bi se dalo izboljšati bazene v Pristanu, moralo bi se jih. Vesela sem, da so se lotili obnove ne le 25-metrskega bazena, ampak tudi dveh manjših, da bodo obnovili garderobe in prezračevanje. Dobro bi bilo, če bi prezračevanje uredili tudi v olimpijskem bazenu, ker je poleti res vroče in nimamo prezračevanja, klor pa zelo izhlapeva. Fitnes je dotrajan, v nekaterih prostorih zamaka, ko dežuje. Roki obnov se prestavljajo. Plavalna šola ima problem, ker morajo trenirati v mrzlem olimpijskem bazenu, zgornji bazen bi moral biti končan do konca avgusta, da bi bil v uporabi z novim šolskim letom, a se je konec obnove premaknil.

Cilj je nadgradnja dela, ki sem ga opravila na evropskem prvenstvu. Kam se bom s tem rezultatom uvrstila, je težko napovedati, saj je to odvisno tudi od tega, katere reprezentance bodo odšle v Abu Dabi. Slišala sem, da nekaterih plavalcev zaradi trenutne zdravstvene situacije tam ne bo. Po svetovnem prvenstvu se bom pripravljala na poletno sezono, ko imamo spet svetovno in evropsko prvenstvo.

Priprave na igre so večji ciklus. To sezono bom plavala v različnih disciplinah, po koncu sezone pa se bova s trenerko odločili, katera bo disciplina, ki bo moja paradna za olimpijske igre. Morda bo to ena, lahko tudi dve. Vse tekme in priprave pa bodo nato vodile do vrhunca, da bi najboljši izid naredila prav v Parizu.

Da. Kravl plavam od mladih let, tudi mešano mi gre dobro, a ga še nisem veliko trenirala. Zdaj sem nekoliko več plavala v delfinu in rezultati so bili kar dobri. Mislim, da bo osnova kravl, kaj bomo še dodali, pa bomo videli.