Prve ocene indeksov cen kmetijskih proizvodov za leto 2022 kažejo, da so bili ti bistveno višji kot leta 2021 pri skoraj vseh glavnih pridelkih in najpomembnejših inputih
Do višjih cen so pripeljali trije dejavniki. Prvi so motnje na svetovnih trgih, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Rusija in Ukrajina sta bili glavni izvoznici žita, pšenice, koruze, zlasti sončnic in gnojil. Drugi razlog je suša, ki je zmanjšala pridelek poljščin, sena in drugih rastlin za krmo za živino. Tretji razlog pa so bili drugi inflacijski pritiski, tudi zaradi višjih stroškov energije.
Pocenilo se je le sadje
Podatki Eurostata kažejo, da se je povprečna cena kmetijskih proizvodov v EU med letoma 2021 in 2022 povečala za 24 odstotkov. Najbolj so se podražili žita (za 45 odstotkov), jajca ( za 43 odstotkov) in mleko (za 31 odstotkov). Pocenilo se je le sadje, in sicer za tri odstotke.
Močno so se zvišale tudi povprečne cene najpomembnejših inputov za kmetovanje. Enaki inputi so lani postali za 30 najpomembnejših inputih dražji kot predlanskim. V »košarici inputov« so se najbolj podražila gnojila in sredstva za izboljšanje tal (za 87 odstotkov) ter energija (za 59 odstotkov).
Kje so žito, mleko in jajca najdražja
Pri žitu, jajcih in mleku so se povprečne cene v EU leta 2022 najbolj dvignile. Pšenica, ječmen, koruza, rž, oves in druge vrste žita so se v zadnjih dveh letih podražile v vseh državah EU, najmanj (za tretjino) v Avstriji, na Nizozemskem in v Latviji, največ (za dve tretjini) pa na Madžarskem in Finskem.
Povsod v EU so se podražila tudi jajca, najmanj v Luksemburgu, Grčiji in na Cipru, najbolj pa na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji.
Manj sena za živali
Suša je zraslo manj sveže trave za krm krav molznic. Lani se je mleko najmanj podražilo na Cipru in Malti, najbolj pa v Belgiji, Litvi, Latviji in na Madžarskem.
