Zakon med upravičence do draginjskega dodatka dodaja rejniške družine. Gre za drugi zakon po vrsti za pomoč prebivalstvu, ki naj bi omilil posledice draginje. Zakon upošteva, da se družine z nizkimi dohodki težje soočajo z draginjo kot tiste z višjimi, je na današnji izredni seji dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. Po njegovih besedah gre za več kot 353.000 otrok.
Otroški dodatek za prvega otroka je odvisen od dohodkovnega razreda in se giblje od 21 do 123 evrov. Najvišji znesek dobijo upravičenci v 1. dohodkovnem razredu, v katerem povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 200,78 evra, najnižjega pa upravičenci iz 8. dohodkovnega razreda, v katerem povprečni mesečni dohodek na osebo znaša od 914,72 do 1104,33 evra.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS spomnili na svoje dopolnilo. V skladu z njim bi draginjski dodatek izplačali v dvakratnem znesku otroškega dodatka, določenega za prvega otroka v posameznem dohodkovnem razredu upravičenca za vsakega otroka. Vendar pa ga DZ danes ni sprejel. V NSi pa so menili, da mora država vsakega otroka ceniti enako. Družine iz srednjega razreda, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša več od 1104 evre, bodo po njihovi oceni prikrajšane. Menijo, da je treba ukrepe družinske in socialne politike ločiti med seboj.
V poslanskih skupinah koalicijskih strank so medtem poudarili prednosti zakonskega predloga. V SD so spomnili, da se bo draginjski dodatek izplačal po uradni dolžnosti. Sicer pa bo vlada še naprej pomagala ljudem v času draginje, so zagotovili.
Pomoč bodo po besedah poslanske skupine Levice dobili tisti, ki jo najbolj potrebujejo. Vlada za tokratno pomoč namenja dodatnih 63 milijonov evrov sredstev, so dodali. V Svobodi pa so navedli, da bo pogoj za prejetje draginjskega dodatka veljavna odločba za otroški dodatek. Draginjski dodatek za otroke se po njihovih besedah ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, od njega se ne bo plačala dohodnina, prav tako pa bo tudi izvzet iz izvršbe.
V razpravi je poslanka SDS Karmen Furman ocenila, da vlada s svojimi ukrepi sporoča, da delo ni vrednota. Otroci delavcev z minimalno in povprečno plačo ne bi smeli biti prikrajšani, je pozvala. Po njenih besedah dodatek, ki ga bodo ti dobili po zakonu, ne zadošča niti za osnovno košarico življenjskih potrebščin.
Vendar ji je Juvan odgovoril, da gospodinjstva z višjim dohodkom na osebo potrebujejo manj dodatka, tisti z nižjim dohodkom pa več.
Dean Premik iz Svobode je opozoril, da je treba upoštevati, da gre pri predlogu le za enega od ukrepov v zadnjem času. Pri tem je prepričan, da bo sledil še kakšen tudi za ostale ranljive skupine, denimo za upokojence. Hkrati je zavrnil trditve, da za koalicijo delo ni vrednota, saj je po njegovih besedah res prav nasprotno. Nenazadnje kot pomembnega vidi način delitve dodatka, saj bo izplačan po uradni dolžnosti. Dodatna aktivnost upravičenca tako ne bo potrebna, je opomnil.
Iva Dimic iz NSi je bila kritična, ker predlog ne naslavlja študentov. Vključuje namreč le otroke do 18 let starosti. Zanimalo jo je, kdaj bi vlada pomagala tudi njim.
Slej ko prej bodo na vrsti tudi druge ranljive skupine, ampak najprej je treba pomagati tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, je pomiril Milan Jakopovič iz Levice.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.