"V Sloveniji smo v prvi polovici leta zabeležili nekaj več kot 8200 nezakonitih prehodov meje. Gre za 80-odstotni porast v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, a hkrati manj kot 10-odstotni porast v primerjavi z letoma 2019 in 2020," je pojasnil predstavnik sektorja mejne policije Tomaž Pavček. Največ tujcev je iz Afganistana, Bangladeša in Pakistana, vendar slovenski policisti letos opažajo tudi porast državljanov Indije, Burundija in Kube.
"Pri nezakonitih prehodih so aktivne tudi kriminalne združbe in posamezniki, ki tujcem pomagajo pri prestopanju države meje," je dodal Pavček in povedal, da so letos zaradi suma tihotapljenja ljudi prijeli 130 posameznikov iz 30 različnih držav, največ pa jih je državljanov Srbije. Kar 90 odstotkov tujcev, ki so nedovoljeno prečkali mejo, je izrazilo namero za mednarodno zaščito, zaradi česar so tujce odpeljali v azilni dom. "Večina teh pa je azilni dom po nekaj dneh zapustila in odšla v ciljne države," je povedal predstavnik sektorja mejne policije.
Pavček je še izpostavil, da kljub porastu nezakonitih prehodov v Policiji niso zabeležili višje stopnje splošne kriminalitete, katerih osumljenci bi bili tujci. Ob tem je Simona Zavratnik iz kabineta ministrice za notranje zadeve dejala, da statistike o stopnji kriminalitete kažejo na to, da ne moremo povezovati migracij s kriminalom. "Nasprotno, statistike ovržejo takšna predvidevanja," je dejala.
Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) sicer pripravljajo celovito migracijsko strategijo, ki bo "temeljila na načelih varne, vključujoče in solidarne družbe". "Države moramo kompleksnost migracij naslavljati z visokimi demokratičnimi standardi. Varnost je pomembna za vse: za lokalne prebivalce ob meji, za širšo javnost, za EU in za ljudi na poteh. Temelj naše strategije je spoštovanje človekovih pravic vseh posameznikov," je Zavratnikova povzela stališče MNZ o migracijah.
Na ministrstvu si tako prizadevajo za migracije, ki bodo varne in urejene. "Prizadevamo si za dostop do azila, za učinkovite postopke mednarodne zaščite in za dostop do integracije, tako za begunce kot delovne migrante," je pojasnila in dodala, da migracij na MNZ ne dojemajo kot groženj. "Migracije niso kulturna, ekonomska ali varnostna grožnja, ampak so pomemben dejavnik sodobnih družb," je zaključila.
Migracijska strategija je sicer v nastajanju. Zavratnikova je pojasnila, da trenutno potekajo vsebinski sestanki, "konkretnim korakom" pa naj bi bili priča do konca leta.
Do danes je Slovenska vojska odstranila že dober kilometer žičnate ograje, ki so jo pričeli odstranjevati pred 11 dnevi. Policisti pravijo, da na teh mestih ne pričakujejo povečanja ilegalnih migracij.
KOMENTARJI (223)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.