Pogled v prihodnost je nemalokrat jalovo in neljubo početje. Tako se je denimo tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock kot predstavnica države, ki je lani naredila največje preobrate v svoji zunanji politiki, zrenja v zrcalno kroglo leta 2023 lotila z zadržanostjo. O še enem letu negotovosti je vendarle dejala, da mora Evropa bolj prisluhniti svojim partnerjem po svetu, kjer išče podporo za evropska stališča glede vojne v Ukrajini. Po svetu so jo nemalokrat spraševali, kje je bila Evropa, ko so krize in vojne divjale v njihovi soseščini. Baerbockova sedaj zagovarja vodenje politike »združenih za humanost«, ki se razteza od soočanja s podnebnimi spremembami ter zagotavljanja prehrambne in energetske varnosti do zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic.
Prihajajoče leto bo vsekakor polno izzivov za mednarodno skupnost. Zbrali smo le nekaj tem, ki bodo v naslednjih dvanajstih mesecih pomenile preizkus za svetovno politiko.
1. Vojna v Ukrajini
Znakov popuščanja ni ne na ruski ne na ukrajinski strani, trenutno najbolj uničujoč od več kot 30 potekajočih konfliktov po svetu se bo nadaljeval tudi v letu 2023. Vprašanja, kdaj, kako in če sploh se bo letos tudi končal, ostajajo brez odgovora. V precejšnji meri je odhod za pogajalsko mizo odvisen od stanja na bojišču, pripravljenosti zaveznikov, da vztrajajo pri podpori Ukrajini, in zmožnosti Rusije, da nadaljuje z dolgo vojno. Ukrajina meri na popolno zmago, podobno tudi Rusija, kjer se utegne letos gospodarska situacija zaradi sankcij Zahoda poslabšati. Rusko gospodarstvo se je po ocenah analitikov lani skrčilo za okoli tri odstotke. S podobnim padcem naj bi se tamkajšnje gospodarstvo, ki se je izkazalo za bolj odporno na sankcije od pričakovanj, soočilo tudi letos. Mednarodni denarni sklad Rusiji napoveduje padec BDP za 2,3 odstotka, OECD pa za 5,6 odstotka.
2. Evropska unija
Tako kot je vojna v Ukrajini zaposlovala Evropsko unijo v minulem letu, jo bo s poskusi blažitve negativnih posledic za evropske državljane in podjetja tudi letos. Za sedemindvajseterico bo leto 2023 tudi zadnje, ko se lahko evropske institucije pred evropskimi volitvami prihodnje leto izkažejo s sprejetjem zakonodajnih ukrepov, ki bodo služili ljudem. Kar 164 tovrstnih projektov bi države članice letos rade sprejele skupaj z evropskim parlamentom in evropsko komisijo. Raztezajo se od pospešitve zelenega prehoda in hitrejše digitalizacije do zagotavljanja boljših gospodarskih pogojev v Uniji in njene večje globalne konkurenčnosti. Ob dolga leta ključnem vprašanju, kako zagotoviti spoštovanje vladavine prava na Madžarskem in Poljskem, se obetajo tudi vnovični politični premisleki, kako narediti Evropsko unijo odločevalsko učinkovitejšo in kako zagotoviti nove vire financiranja za evropski proračun. Svetu EU letos prvih šest mesecev predseduje Švedska, v drugi polovici leta mu bo Španija.
3. Energetika
Upočasnjena gospodarska rast, obremenjena z visoki cenami energentov in splošno visoko inflacijo, bo velika tema tudi leta 2023. V Evropski uniji so se že začele priprave na zagotavljanje zadostne oskrbe z energenti v prihodnji zimi, ko v Uniji lahko nastane primanjkljaj 27 milijard kubičnih metrov plina, zaradi preusmeritve ruskih energentov k drugim odjemalcem ter predvidoma še vedno visokih cen nafte in zemeljskega plina (ta sicer zdaj spet stane toliko kot pred vojno). Začeli se bodo postopki za skupno nabavo zemeljskega plina in polnjenje evropskih skladišč, evropska komisija pa bo verjetno predstavila konkreten predlog evropskega solidarnostnega sklada za investicije v energetiko v državah članicah. Ne le EU, tudi drugi globalni odjemalci bodo pogledovali proti Opecu, ali bo z zagotovilom večjega črpanja črnega zlata vsaj zmanjšal cenovni pritisk. Spremenjene energetske politike držav Zahoda se ne bodo odražale zgolj v dvorjenju novim dobaviteljem zemeljskega plina, temveč tudi v spremenjenih geopolitičnih razmerjih na Bližnjem vzhodu, kamor Kitajska vse močneje prodira kot politično-gospodarska igralka.
4. Pomembnejše volitve v Evropi
Češka se bo januarja odpravila na predsedniške volitve, kjer se po dveh mandatih aktualni predsednik Miloš Zeman ne bo več mogel potegovati za položaj. Po dveh mandatih Nicosa Anastasiadesa bodo februarja novega predsednika dobili tudi na Cipru. Estonska premierka Kaja Kallas se bo s svojo Reformistično stranko na marčevskih parlamentarnih volitvah borila za ohranitev na oblasti. Podoben izziv bo mesec dni pozneje čakal finsko socialdemokratsko premierko Sanno Marin. Napete bodo tudi junijske predsedniške volitve v Turčiji, ki jih v letu stote obletnice ustanovitve moderne turške države na vsak način želi dobiti aktualni predsednik Recep Tayyip Erdogan. Julija se bo za še en mandat na čelu grške vlade na parlamentarnih volitvah potegoval premier Kiriakos Micotakis, oktobra pa bo poljsko vladajočo stranko Zakon in pravičnost Jaroslawa Kaczynskega z oblasti poskušal pregnati vodja Civilne platforme Donald Tusk. V skladu s sporedom bi morale biti najkasneje oktobra tudi parlamentarne volitve v Ukrajini. Cikel pomembnejših volitev v Evropi bodo decembra zaokrožili Španci, kjer bodo socialdemokrati premierja Pedra Sancheza poskušali ohraniti položaj najmočnejše stranke v državi.
V Veliki Britaniji letos ni volitev, bodo pa uradno dobili novega monarha. Kronanje kralja Karla III. bo 6. maja.
5. Indija-Kitajska
Kdaj točno bo napočil veliki dan, ni znano. Zagotovo pa je, da se bo enkrat v drugem četrtletju letošnjega leta spremenila demografska podoba sveta. Kitajsko bo na mestu najštevilčnejše države sveta prehitela Indija. Kakšni bodo politični vidiki tega, da bo največja demokracija na svetu postala tudi najštevilčnejša država sveta, še ni znano. Za Indijo, ki si prizadeva dobiti status stalne članice varnostnega sveta Združenih narodov, bo ta mejnik pomenil okrepitev argumentov, da slednjič pride do reforme osrednjega organa Združenih narodov, ki se ni spreminjal od svoje ustanovitve. Kitajsko, ki se bo letos spogledovala z verjetno oživitvijo gospodarske rasti, predvsem v drugi polovici leta, hkrati pa ne gre pričakovati zmanjšanja njenega pritiska na Tajvan, bo Indija kot državo z največ prebivalci prehitela zaradi večjega naravnega prirastka. Kljub ukinitvi politike enega otroka v cesarstvu je želena rast prebivalstva na Kitajskem izostala. A obe državi, ki predstavljata sidrišči multipolarne politične ureditve sveta, se bosta čez 30 let soočali z enakimi problemi: močno naraslim številom starostnikov in pomanjkanjem delovne sile.
