Kot je novinarjem v Ženevi danes povedala tiskovna predstavnica WHO Fadela Chaib, so od 1. januarja do 30. junija letos laboratorijsko potrdili 5322 primerov in eno smrt zaradi opičjih koz. Število primerov se je tako v samo osmih dneh povečalo za 56 odstotkov. Nazadnje je namreč WHO objavila podatke za obdobje do 22. junija, ko je bilo potrjenih 3413 primerov.
Kot je še povedala Chaibova, so opičje koze zabeležili v 53 državah. Kar 85 odstotkov vseh primerov je v evropski regiji, sledijo ji afriška regija, obe Ameriki, vzhodnosredozemska in zahodnopacifiška regija. Še naprej je največ potrjenih okužb pri moških, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi, večinoma mlajših in v urbanih središčih.
Pred slabima dvema tednoma je WHO sklicala izredni odbor strokovnjakov, ki je odločal, ali opičje koze predstavljajo grožnjo svetovnemu zdravju oziroma tako imenovane izredne razmere mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja, kot je bilo to v primeru novega koronavirusa. Večina članov odbora je takrat ocenila, da izbruh opičjih koz še ni dosegel te ravni. Datum novega zasedanja odbora zaenkrat ni določen.
Število primerov opičjih koz zunaj držav Zahodne in Srednje Afrike, kjer je ta bolezen endemična, je začelo hitro naraščati v začetku maja. Med običajnimi prvimi simptomi so visoka vročina, otečene bezgavke in kožni izpuščaj, podoben tistemu pri noricah. Do prenosa med ljudmi načeloma prihaja ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali z izmenjavo telesnih tekočin.
