Po tem, ko je premier Janez Janša na indijski televiziji razkril morebitno izmenjavo predstavništev s Tajvanom, ob tem pa je kritiziral tudi odziv Kitajske na napoved Litve na odprtje diplomatskega predstavništva v Tajvanu in tajvanskega v Litvi, je postal tarča mnogih kritik, češ da je s svojo podporo Tajvanu močno ogrozil gospodarsko sodelovanje s Kitajsko. Očitno je diskriminatorne trgovinske prakse proti Litvi s strani Kitajske prepoznala tudi EU, saj je proti njej pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) sprožila tožbo.
EU je pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) sprožila tožbo proti Ljudski republiki Kitajski zaradi njenih diskriminatornih trgovinskih praks proti Litvi, ki prizadenejo tudi drugi izvoz z enotnega trga EU. Ta dejanja, ki se zdijo diskriminatorna in nezakonita v skladu s pravili STO, škodujejo izvoznikom v Litvi in drugod po EU, saj ciljajo tudi na izdelke z litovsko vsebino, izvožene iz drugih držav EU. Ker poskusi dvostranske rešitve tega vprašanja niso uspeli, se je EU zatekla k sprožitvi postopka za reševanje sporov proti Kitajski. Posvetovanja STO so prvi korak v tem procesu.
Naj spomnimo, da je opozicija zelo hitro obsodila premierja Janeza Janšo in njegovo kritiko nad odzivom Kitajske o odprtju medsebojnih diplomatskih predstavništev v Tajvanu in v Litvi, češ da mečejo slabo luč na Slovenijo in zaostrujejo odnose s Kitajsko, Janša pa naj bi se po mnenju Nika Prebila (LMŠ) izkazal kot provokator in vse prej kot državnik. Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) je zahtevala celo sklic izredne, za javnost zaprte seje odbora DZ za zunanjo politiko, Matjaž Nemec (SD) pa je ocenil, da njegovo ravnanje ni v skladu z zunanjepolitičnimi akti, kar bi lahko imelo zunanjepolitične posledice.
“Začetek primera pred Svetovno trgovinsko organizacijo ni korak, ki ga naredimo zlahka. Vendar po večkratnih neuspešnih poskusih dvostranske rešitve vprašanja ne vidimo druge poti naprej, kot da zahtevamo posvetovanja STO o reševanju sporov s Kitajsko. EU je odločena delovati kot eno in hitro ukrepati proti ukrepom, ki kršijo pravila STO, ki ogrožajo celovitost našega enotnega trga. Vzporedno nadaljujemo z našimi diplomatskimi prizadevanji za deeskalacijo razmer.” je dejal izvršni podpredsednik in komisar za trgovino Valdis Dombrovskis.
V zadnjih tednih je Evropska komisija zbrala dokaze o različnih vrstah kitajskih omejitev. Ti vključujejo zavrnitev carinjenja litovskega blaga, zavrnitev uvoznih zahtevkov iz Litve in pritisk na podjetja EU, ki delujejo iz drugih držav članic EU, da odstranijo litovske vložke iz svojih dobavnih verig pri izvozu na Kitajsko. Za obravnavo takšnih primerov v prihodnosti Komisija krepi svoj nabor orodij avtonomnih ukrepov. Prejšnji mesec je Komisija sprejela predlog instrumenta proti prisili, ki bi EU dal več možnosti za odzivanje v primeru ekonomske prisile. Predlog trenutno obravnavata Evropski parlament in Svet EU.
Ozadje
Od decembra 2021 je Kitajska brez obvestila EU ali litovskih oblasti začela močno omejevati ali “de facto” blokirati uvoz iz Litve in izvoz v Litvo ali povezan z Litvo. Komisija je zadevo večkrat izpostavila kitajskim oblastem.
Naslednji koraki
Prva faza v postopkih reševanja sporov STO je “zahteva za posvetovanja”, v okviru katere EU uradno zaprosi Kitajsko za več informacij o njenih ukrepih, da bi dosegli zadovoljivo rešitev. Če ta posvetovanja v 60 dneh ne privedejo do pozitivnega izida, lahko EU zahteva ustanovitev sveta, ki bo odločal o zadevi.
Tanja Brkić