Trenutno so namreč kot deficitarni poklici opredeljeni le na področju štipendijske politike in davčnih olajšav, večinoma za poklicno izobraževanje, denimo kamnosek, mizar, pek, za področje zdravstva jih ne najdemo. Zbornica zdravstvene nege meni, da medicinskih sester, čeprav jih izobrazijo dovolj, primanjkuje dobrih štiri tisoč. Za ta poklic bi v interventnem zakonu določili 30-odstotni dodatek na izhodiščno plačo.

Deficitarnost poklica za primer štipendij ugotavlja zavod za zaposlovanje v stiku z delodajalci in razmerami na trgu. Pridobitev pravice do posebnega dodatka za deficitarnost pa je bolj stvar socialnega dialoga. Z določitvijo deficitarnih poklicev v zdravstvu v interventnem zakonu pa bi to pomenilo, kot pojasni predsednica zbornice zdravstvene nege Monika Ažman: "Da, za vsa tista delovišča, kjer ni razporejenega zadostnega števila medicinskih sester, lahko drugim zaposlenim, ki delajo več, ki nadomeščajo nenadomeščeno, pripada dodatek 30 odstotkov za deficitarnost na njihovo osnovno plačo."

Z zadnjimi zvišanji plač na najzahtevnejših deloviščih se je beg medicinskih sester iz bolnišnic ustavil, ne pa povsod, saj so ponekod oddelki zaradi pomanjkanja medicinskih sester že tri leta zaprti. Minister Bešič Loredan pravi, da iščejo pot, kako nagraditi kader, ki manjka.

"Kako lahko zdravstveni sistem javnih zdravstvenih domov nagrajuje zaposlene po enakih pravilih, kot to počnejo koncesionarji," je pojasnil.

Za zdravnika v povprečju velja, realne podatke je sicer težko pridobiti, da dobi pri koncesionarju ali zasebniku od 20 do 30 odstotkov višjo plačo. Kaj pa medicinska sestra? "Naše kolegice zelo rade povejo, da imajo plačo v smislu plačnih razredov za javne uslužbence, ampak, da dobijo še neki delež na roke," pravi Ažman.

Kakšno breme bi deficitarnost pomenila za zdravstvene finance, ZZZS izračuna nima, ga bo pa moral imeti minister ob vložitvi zakona.