Da slovenski kmetje niso krivi za podražitve, opozarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici, kjer spremljajo rast cen prehrabenih izdelkov in surovin zadnjih desetih mesecev. "Zaskrbljeni smo. Zakaj? Zato, ker se tudi naši vhodni stroški dražijo. Surovine, nafta, mineralna gnojila in energija," je naštel Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in dodal, da so odkupne cene za slovenske kmete "katastrofalno nizke".
"Zaradi višjih cen surovin, pa višjih proizvodnih in logističnih stroškov ter stroškov dela so se letos nekoliko povišale cene osnovnih živil, torej olja, moke, mesa," odgovarjajo iz Mercatorja, tudi v Lidlu spremljajo dogajanje na trgu in temu prilagajajo cene, pri Hoferju pa odgovarjajo, da morebitnih zvišanj nabavnih cen ne prenašajo na kupce.
Trgovcem so dobavno ceno za pet odstotkov zvišali v perutnini Pivka, ker se je za deset odstotkov podražil njihov strošek proizvodnje. "Imamo dvige na področju koruze, soje, pšenice. Te surovine so se podražile za približno 50-odstotkov, olje pa se je podražilo za skoraj 100-odstkotkov," je pojasnil Janez Rebec, predsednik uprave Pivka perutninarstvo.
Kar 70-odstotno podražitev opažajo v gradbeništvu, kjer so se močno podražili jeklo, nikelj barvne kovine, aluminij in baker. "To predstavlja velike stroškovne škarje, s katerimi se soočajo izvajalci, ki so podpisali pogodbo o izvajanju del še pred pol leta," je dejal Bojan Ivanc, vodja analitike na Gospodarski zbornici Slovenije.
Med vzroki za dražitve pa je poleg železove rude ponovno tudi nafta. Cene pogonskih goriv, odkar jih je vlada prepustila trgu, razburjajo tudi državljane. V primerjavi z decembrom je denimo 95-oktanski bencin dražji za kar 18-odstotkov, vprašanje pa je, kako bo na ceno vplivala tudi načrtovana prodaja 120 bencinskih servisov OMV. Zdi se, da je epidemija podražila vse, že lani tudi nepremičnine. V Ljubljani so več desetletij stara, rabljena stanovanja dosegla povprečno ceno tri tisoč evrov za kvadratni meter.
"Višje cene se prenašajo po nabavni verigi navzgor"
"Višje cene surovin se prenašajo po nabavni verigi navzgor," je dejal ekonomist Matej Lahovnik in pojasnil, da višje cene žita vplivajo na višje cene moke in posledično kruha. Podobno bo tudi pri gradbenem materialu, ki bo vplival na višje cene gradbenih storitev, posledično pa se bo ohranjala tudi visoka cena nepremičnin, kot pravi, še vsaj nekaj časa. "Ocenjujem, da bo na področjih, kjer je konkurenca res velika, na primer v trgovinah, porast cen nekoliko nižja," je dejal in dodal, da bo večji porast pri monopolnih surovinah in storitvah. "Na primer komunalne dejavnosti, kjer znajo cene precej poskočiti. Tam izvajalci poskušajo višje stroške prevaliti na kupce," je dodal.
"Agroživilske oskrbne verige se od večine drugih industrij razlikujejo po tem, da so cikli zelo dolgi," je dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Pojasnil je, da smo v lanskem letu opazili pohajanje povpraševanja, zato gospodarski subjekti napovedujejo manjšo setev, borzne cene pa se dvigujejo. "Primer je največji izvoznik - koruza, ker so jo posejali bistveno manj, to pa se močno odraža na cenah svetovnih borz," je dejal. Proizvajalci zato napovedujejo podražitve, ker dostopajo do surovin, ki so občutno dražje. "To so gradienti rasti v krogu 50-, 70- pa tudi 100-odstotkov več za posamezne surovinske komponente. Ko pa se to sešteje in prištejejo tudi slovenske specifike, kot je na primer višja minimalna plača, ki v živilski industriji predstavlja pomemben delež stroška dela, to pričakovano podražitev tudi realizira," je dodal.
Nekatere komponente, ki jih potrebujejo na primer avtomobilska in ostale industrije, proizvajajo samo na Kitajskem, kjer pa povečanega povpraševanja ne morejo nadomestiti. "Povpraševanje se je v času pandemije močno povečalo, zato se bodo verjetno podražili vsi proizvodi, pa tudi tisti, ki poprevodnike vgrajujejo kot svoje sestavne komponente," je dejal Lahovnik. Kot pravi, gre globalno gledano za dva dejavnika - prvič na strani ponudbe, kjer se višajo cene surovin, na drugi pa povpraševanja. "V času pandemije je prihajalo do določenih motenj v proizvodnji, zato je v tem trenutku ponudba blaga relativno majhna, ali pa manjša, kot je bila pred krizo, hkrati pa imamo rekordne zneske prihrankov na bankah prebivalstva, kar pomeni, da je kupna moč prebivalstva velika," je dejal.
Kot še pravi Lahovnik, je ekonomska politika ciljala na ohranjanje kupne moči in življenjskega standarda. "Tudi plače so v lanskem letu v Sloveniji rekordno zrasle, v povprečju za 14 odstotkov. Vsi te dejavniki vplivajo tudi na rast cen," je dejal, a dodal, da gre po njegovem mnenju vendarle za kratkoročni šok in da bo na dolgi rok tudi konkurenca naredila svoje.
"Kmetijstvo in živilska industrija eden brez drugega ne moreta"
Kuhar je ponovil, da se je v lanskem letu povpraševanje v turizmu in javni prehrani praktično ustavilo. Posledično pa se je začel zmanjševati tudi potencial agroživilskega sistema. "Ko se začne povpraševanje počasi dvigovati, pa je prvo vprašanje dvig cen. Svetovne cene surovin so neizmerno visoke. Borzne surovine zelo rastejo. Živilska industrija uporablja tudi plastiko in kovine za embalažne materiale, zato je gotovo pričakovati pritiske," je dejal.
"Vprašanje je, kako v Sloveniji spodbuditi formiranje oskrbnih verig. V Sloveniji zelo malo govorimo o dejstvu, da kmetijstvo in živilska industrija eden brez drugega ne moreta. V Sloveniji mamo še vedno agrocentrični pogled na kmetijstvo. Kmetijstvo kot tako ne more neposredno vstopati neposredno v trgovine ali do kupcev. Vmes je celoten sistem. V to bi se bilo potrebno še močneje usmeriti, spodbujati formiranje močnih, konkurenčnih, lokalnih oskrbnih sistemov. Povezav med pridelavo, predelavo in zadrugami. Gre za kompleksen sistem in tu je ključ za razvoj agroživilstva," je dejal Kuhar.
"Mnogi, tudi globalni proizvajalci, bodo svoje aktivnosti selili bližje Evropi"
Da je korona kriza povzročila pomemben premik in da nekateri govorijo celo o "deglobalizaciji", je dejal Lahovnik. "Če se je še pred časom zdelo, da se bo vsa industrija počasi selila v Azijo in druge trge s cenejšo delovno silo, je koronakriza pokazala, da so predolge dobavne verige izjemno tvegane," je dejal in spomnil na ladjo, ki je obtičala v Sueškem prekopu, posledice pa je čutil ves svet. "Mnogi, tudi globalni proizvajalci, bodo svoje aktivnosti selili bližje Evropi," je dejal in dodal, da je združenje nemških proizvajalcev to napovedalo že pred časom. "To je velika priložnost za slovenske dobavitelje avtomobilske industrije. Tudi priložnost za podjetja, kot je Gorenje, ker je jasno, da bo moral tudi Hisense, če ima strateški interes v Evropi, tu ohranjati proizvodne lokacije," je dejal in pripomnil, da so to dobre novice. V koronakrizi se je namreč pokazalo, da bodo morale imeti države večjo stopnjo samooskrbe v strateških dejavnosti, kot so proizvodnja hrane, zaščitne opreme, zdravil in tudi energije.
KOMENTARJI (183)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.