Ministrstvo za okolje in prostor javnost obvešča, da je v javno obravnavo podalo predlog Uredbe o regijskem parku Pohorje. Za ovršje masiva Pohorja, ki predstavlja bodoči regijski park, je značilna izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi. Specifičen in pester rastlinski in živalski svet pogojuje neprepustna silikatna podlaga, razgiban relief ter bogato omrežje površinskih voda. Območje bodočega regijskega parka leži na nadmorskih višinah nad 1200 metrov in zavzema približno 6000 hektarjev.
Javnost lahko v okviru javne obravnave poda pisne pripombe in mnenja na osnutek Uredbe o Regijskem parku Pohorje. Vse pripombe in predlogi pa se lahko do 11. marca 2022 oddajo pisno na mestih javne predstavitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko pa se tudi pošljejo na naslov Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov: [email protected] (kjer se v rubriko »zadeva« navede ključne besede »Pripomba na osnutek Uredbe o Regijskem parku Pohorje«).
Pobuda za zavarovanje Pohorja je že bila naslovljena na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v letu 2017 s strani županov šestih pohorskih občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju in Slovenska Bistrica, priključila pa bi se tudi Občina Ruše. Zavod RS za varstvo narave je lani pripravil strokovne podlage, na podlagi katerih je MOP pripravil osnutek akta za zavarovanje tega območja kot regijskega parka, pred tem pa je bil usklajevan z vsemi občinami, ki so z osnutkom akta že seznanile svoje občinske svete.
Potekale bodo tudi javne razprave, dostopno tudi gradivo
Od 10. januarja do 11. marca 2022 poteka javna predstavitev osnutka akta o zavarovanju, v tem obdobju pa bodo organizirane tudi javne razprave, vendar zaradi epidemiološke situacije tokrat prek avdio-video povezave. V času javne predstavitve je gradivo na vpogled tudi na spletni strani E-demokracija in spletnih straneh občin. Elektronska predstavitev omogoča tudi vpogled kartografskega dela gradiva.
Zakaj ustanovitev regijskega parka?
Zaradi izjemnih naravnih danosti je območje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Na območju Regijskega parka Pohorja prevladujejo kisloljubni smrekovi in barjanski gozdovi, kisloljubna bukovja ter na najvišjih, ovršnih legah in grapah javorjevi gozdovi. Gozdovi predstavljajo življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so izrednega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, tukaj živita divji petelin in ruševec, najdemo pa tudi več kot 40 vrst na »rdeči seznam« uvrščenih gliv. V regijskem parku Pohorje so gozdni rezervati ter planje z značilno travniško strukturo in posameznimi drevesi smreke in jerebike. Na območjih, kjer zaradi reliefa in neprepustne kamninske podlage voda zastaja, so nastala, visoka barja, barjanska jezerca in okna, gorska barjanska ruševja in barjanska smrekovja. Visoka barja so življenjski prostori redke in ogrožene barjanske favne in flore, zato tukaj najdemo več vrst redkih in ogroženih kačjih pastirjev, metuljev, arniko, brstično lilijo, panonski svišč in celotno skupino šotnih mahov.
Z namenom, da se ohranijo ti gozdovi, planje in barja, da se omogoči kakovostno preživljanje prostega časa lokalnim prebivalcem, kot tudi da se usmerja trajnostno rabo naravnih virov ter zmanjšuje obstoječe in preprečuje dodatno obremenjevanje okolja, se je v preteklih letih vedno bolj krepilo razmišljanje o zavarovanju tega edinstvenega območja narave. V to smer so bili v preteklosti usmerjeni številni projekti (NATREG, WETMAN, ALPA, EGP SUPORT, ENJOYHERITAGE, LIFE TO GRASSLANDS), na MOP pa je bila pred štirimi leti poslana tudi pobuda za zavarovanje Pohorja, ki jo je podpisalo šest županov občin.
Kaj prinaša ustanovitev regijskega parka?
Zavarovana območja ohranjanja narave so sicer prvenstveno naravovarstvena kategorija, so upravljavski mehanizem za zavarovanje naravnih vrednot in upravljanje Nature 2000. Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, predvsem pa njegovo uspešno upravljanje, zagotovo velja v prvi vrsti poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večjo prepoznavnost območja. Z regijskim parkom pa prihajajo tudi omejitve, in sicer na celotnem območju parka ne bo dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki ogroža cilje parka in slabša hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti parka predvsem z vidika doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.
Gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom potekalo enako kot doslej skladno z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo. Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti izven za to določenih območij in vožnjo z motornimi vozili izven za to določenih cest. Pri celotnem projektu bo zelo pomembno mnenje lokalnih prebivalcev in njihovo razumevanje, da zavarovano območje in ohranjena narava prinašata dolgoročne koristi za kakovostno življenje. Zavarovana območja pomenijo zaradi ohranjene narave dodano vrednost v prostoru, saj ohranjena narava omogoča pomembne ekosistemske storitve in koristi, telesno in duhovno sprostitev ljudi v naravnem okolju, krepi prepoznavnost območja in bogati kulturni utrip naselij ter ponuja dodatne razvojne priložnosti (razvoj blagovnih znamk, nova delovna mesta, zagotavljanje novih turističnih zmogljivosti, uveljavljanje usklajenih mehanizmov za podporo prebivalcem).
Več informacij
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki: 01 478 74 80 vsak delovnik med 9. in 15. uro.
Tanja Brkić