Zadolževanje je bilo še lani smešno poceni, zdaj pa so obrestne mere že na normalnih ravneh, ki pa se finančnim trgom, od leta 2008 razvajenim ob poplavi likvidnosti, zdijo precej nenormalne. No, ritem zaostrovanja je res hud, Fed namreč obresti letos ne zvišuje za 25 ali 50 bazičnih točk, ampak za 75. Če bo tudi sredi decembra tako oster, bo obrestna mera letos z ničelne ravni poskočila na 4,50 odstotka. Dogajanje močno spominja na konec 70. let, ko je bila inflacija prav tako zelo visoka. Leta 1978 je obrestna mera Fed funds, po kateri si poslovne banke čez noč posojajo denar, s 6,75 narasla na 10,0 odstotka, se nato leta 1979, ko je vrh centralne banke že zasedel Paul Volcker, povzpela na 14,0 odstotka in leta 1980 celo na 20 odstotkov.

Vrh cikla zaostrovanja denarne politike junija?
Da bi šle obrestne mere tako visoko kot tedaj, ni mogoče, bo pa ključna obrestna mera skoraj zagotovo dosegla in presegla 5,0 odstotka, preden se bo inflacija, ki je trenutno Fedov sovražnik številka ena, občutneje znižala, in preden bo Fed napovedal umirjanje ali celo preobrat v denarni politiki (Fed pivot). Vrh cikla je pričakovati junija. Višje obresti so prizadele večino delov gospodarstva. Nepremičninski trgi se ohlajajo, prizadet je tehnološki sektor, ki je za svojo nadaljnjo rast močno odvisen od nizkih obresti. Meta, Amazon in Twitter že množično odpuščajo. Je pa za zdaj potrošnja tudi na račun obsežnih fiskalnih spodbud med epidemijo še vedno v dobrem stanju (povpraševanje je visoko tako po novih avtomobilih kot po vstopnicah za koncerte Taylor Swift), prav tako trg dela (brezposelnost je v ZDA pri 3,70 odstotka), kjer se bodo očitno učinki zaostrovanja denarne politike videli šele z zamikom nekaj mesecev.

Dow Jones najvišje v zadnjih treh mesecih
Ali so delnice že zrele za nakup, se ne morejo zediniti niti pri največjih investicijskih bankah. V zadnjih dneh so pri Goldman Sachsu opozorili, da medvedjih gibanj še ni konec, strateg banke Morgan Stanley Mike Wilson pa pravi, da se trenutno že ponujajo številne velike nakupne priložnosti. Da je makroekonomsko okolje zelo negotovo, vsaka sveža novica pa lahko hitro zamaje zaupanje, je na Wall Streetu opazno tudi ta teden. Ko so v ponedeljek iz Kitajske prišle informacije, da se epidemija zaostruje (in da spet grozijo zaprtja), se delniški indeksi niso mogli znebiti negativnega predznaka, v torek pa je bila ob spodbudnih novicah trgovca z elektroniko Best Buy (delnice so poskočile za 13 odstotkov, potem ko je podjetje zvišalo ocene za fiskalno leto 2023) smer spet navzgor. Dow Jones je prvič po avgustu spet splezal nad 34 tisoč točk.

Savdska Arabija zanikala pisanje Wall Street Journala
Dogajanje na naftnem trgu je razgibalo pisanje Wall Street Journala, da Savdska Arabija in preostale članice Opeca+ razmišljajo o zvišanju proizvodnje za pol milijona sodov dnevno, o čemer naj bi se dokončno dogovorile na zasedanju 4. decembra. Cene nafte so posledično na začetku tedna padle za pet odstotkov in dosegle najnižjo vrednost po januarju, svoje so dodale tudi "težave" na strani povpraševanja zaradi napovedane recesije v Evropi (pri OECD-ju pravijo, da bo gospodarsko ohlajanje najbolj prizadelo ravno Evropo) in zaostrovanja epidemije na Kitajskem. Za 159-litrski sod ameriške lahke nafte z dobavo v decembru je bilo treba tako plačati manj kot 80 dolarjev. Savdski minister za energijo je pisanje WSJ-ja zanikal, kar je prineslo olajšanje. Pri Goldman Sachsu so ciljno vrednost nafte za zadnje letošnje četrtletje spustili deset dolarjev nižje, na 100 dolarjev.

Bitcoin pri 15.480 dolarjih na dveletnem dnu
Nad trgom kriptovalut je še vedno senca zloma menjalnice FTX, zaradi katerega se za svoje naložbe trese milijon upnikov, pri čemer je 50 največjih izgubilo vsaj skupno tri milijarde dolarjev. To ni prvi letošnji primer, zaupanje je bilo močno omajano že maja ob strmoglavljenju stabilnega kovanca terra (in ravnotežnega žetona luna). Cena bitcoina je v torek pri 15.480 dolarjih zdrsnila najnižje po 11. novembru 2020, proti večeru pa je sledilo manjše okrevanje in rast nad 16 tisoč. Letošnja agonija kriptoindustrije se kaže tudi v vrednosti delnic menjalnice Coinbase. Pred 19 meseci je uvrstitev Coinbasa na borzo spremljala evforija, podjetje je bilo ovrednoteno kar na 85 milijard dolarjev. In danes? Tržna vrednost je padla pod 10 milijard, promet s kriptovalutami je trenutno 30 do 40 odstotkov pod povprečjem letošnjega leta, pri Bank of Americi pa so v petek že znižali "rejting" Coinbasa.