Med koronakrizo je narasla poraba alkohola. Foto: Reuters
Med koronakrizo je narasla poraba alkohola. Foto: Reuters

Udeleženci konference so poudarili, da je pandemija vplivala na glavne dejavnike tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, so zapisali v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni.

Obdobje pandemije je med drugim zaznamovala povečana raba alkoholnih pijač in prepovedanih drog. V Sloveniji namreč kar od 7,8 do 13,9 odstotka ljudi pije več kot v času pred covidom-19. Četrtina znanih uporabnikov drog v Sloveniji je v času pandemije poročala, da je po prepovedanih drogah posegla večkrat kot prej, so dodali. "Alkoholna industrija se je izredno hitro prilagodila novim razmeram in situacijo s pridom izkoristila ter potrošnikom ponudila veliko rešitev, s katerimi so okrepili trženjske prijeme in dostavne storitve ter se s tem izognili ukrepom glede prepovedi osebnega prevzema alkoholnih pijač," pa je poudaril direktor inštituta UTRIP Matej Košir.

Pandemija bo zelo verjetno imela kratkoročne in dolgoročne posledice tudi na kadilsko vedenje. Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za številne kronične nenalezljive bolezni, med drugim tudi kronično obstruktivno pljučno bolezen in različne vrste raka, so opozorili v združenju.

Srčnožilne bolezni

O smrtih zaradi srčnožilnih bolezni pa je spregovorila direktorica in vodja projektov pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije Nataša Jan, ki je poudarila številne težave, s katerimi so se bolniki in zdravstvo spopadali med pandemijo. Izpostavila je predvsem zamude pri obravnavi napredovalih srčnožilnih bolezni, ki zahtevajo bolnišnične posege, ter povečano število prepozno odkritih srčnih infarktov in možganskih kapi.

V porastu so duševne stiske in anksiozne motnje. Foto: Pixabay
V porastu so duševne stiske in anksiozne motnje. Foto: Pixabay

Duševne stiske

V združenju so poudarili tudi, da je pandemija prav tako povečala duševno stisko ljudi, saj so ukrepi za preprečevanje širjenja okužb močno posegli v njihovo dnevno rutino. "Med pandemijo se je povečala stopnja anksioznosti, več ljudi doživlja simptome depresije, pri mladih pa visoka stopnja samomorilnih misli zahteva urgentne rešitve," pa je pojasnila strokovna sodelavka združenja Katja Čič.

Čič je opozorila tudi na vpliv okoljskih dejavnikov na nastanek tovrstnih bolezni. Onesnaženost zraka in uporaba različnih kemikalij vplivata na nastanek rakavih obolenj, srčnožilnih bolezni in bolezni dihal. Podnebne spremembe pa lahko prizadenejo tudi duševno zdravje, je dodala.

V drugem delu konference je bilo več pozornosti namenjene predvsem sodelovanju med nevladnimi organizacijami in boljši pripravi na morebitne podobne krizne situacije v prihodnosti, so še zapisali v združenju.