Po objavi rezultatov referendumov v štirih zasedenih ukrajinskih regijah za priključitev k Rusiji so z Zahoda včeraj deževala zavračanja izidov in njihove legitimnosti. Evropska unija pa se je tudi ukvarjala s preučevanjem uhajanja zemeljskega plina na treh ceveh sicer neobratujočih plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2.
Brez odgovora je ostalo včeraj vprašanje, ali je za troje lukenj v plinovodih na dnu Baltskega morja kriva Rusija, kjer so na moskovskem Rdečem trgu sicer že namestili velik pano, s katerim so vse štiri ukrajinske regije pozdravljali v novi domovini. Evropska komisija pa je napovedala predlog novega svežnja sankcij proti osebam, ki so sodelovale pri referendumih, prav tako pa naj bi uvedli cenovno kapico na rusko nafto.
V Kremlju so zavračali namige, da bi lahko Rusija sabotirala oba plinovoda, prek katerih v EU trenutno ne teče ruski plin. Tako v Evropski uniji kot v Natu so ocenili, da sta bila plinovoda tarča sabotaže, vendar s prstom niso neposredno pokazali na Rusijo. Severni tok 1 je sicer uradno v remontu, Severni tok 2 pa še nima dovoljenja za obratovanje, čeprav je dokončan. Zaradi uhajanja plina bo preiskava, kako točno sta bila plinovoda poškodovana – na Danskem in Švedskem so sicer zaznali dve eksploziji, s čimer so kot razlog izključili potres –, lahko stekla šele čez nekaj tednov, ko se bo akvatorij v zadostni meri umiril. V Rusiji so ocenjevali, da je poškodovanje obeh plinovodov predstavljalo napad tako na rusko kot evropsko energetsko varnost.
Omejeni vzvodi pritiska
Dr. Denis Mancevič, strokovnjak za mednarodna in energetska vprašanja, sicer pa direktor svetovalnega podjetja Herman & partnerji, razlaga, da je Rusija v preteklih mesecih z različno dinamiko in intenziteto uporabila več vzvodov za pogojevanje svojih stališč. Ob grožnji uporabe jedrskega orožja in igranju s prehrambno varnostjo je eden od teh vzvodov pritiska predstavljala tudi energetika. »V preteklosti je Rusija sabotaže plinovodov ali infrastrukture za tranzit že uporabljala tudi proti svojim zaveznikom, kot je bil Turkmenistan. Države, ki so lahko veliki izvozniki energentov in bi z ruskega položaja na svetovnih trgih lahko predstavljale tveganje, je hotela nadzorovati. Turkmenistan nima dostopa do odprtega morja in je tranzitno odvisen od Rusije,« pravi Mancevič.
Po njegovi oceni bi lahko zdaj Rusija še bolj zmanjšala dobave plina Evropi ali pa bi lahko v Severnem morju prišlo do novih sabotažnih dejanj, za kar ima Rusija ustrezne zmogljivosti. »Glede na to, da Zahod še naprej podpira Ukrajino in je uspela na bojišču vzpostaviti neko ravnotežje, so to nadaljnji vzvodi, ki jih Moskva še lahko uporabi,« pravi.
Dodatne skrbi zaradi spora Naftogaza in Gazproma
Skrbi zaradi zimske oskrbe s plinom za EU so se včeraj dodatno okrepile, ker sta Rusija in Ukrajina še v sporu glede tranzitnih pristojbin za ruski plin čez ukrajinsko ozemlje. Ukrajinsko podjetje je vložilo tožbo proti Gazpromu, ker naj ne bi dobilo plačila za tranzit. V Gazpromu so te očitke zavrnili in namignili, da bi lahko Rusija proti ukrajinskemu podjetju uvedla sankcije, zaradi česar bi tranzit plina v EU čez ukrajinsko ozemlje postal nemogoč. V tem primeru bi bila edina dobavna pot za ruski plin do EU prek plinovoda Turški tok.
»Kar koli se dogaja v zvezi s plačevanjem oziroma neplačevanjem tranzita, je neposredno povezano z vojaško situacijo,« pravi Mancevič in dvomi, da bomo kadar koli objektivno izvedeli, kako je bilo s plačili tranzitnih dajatev. »Ne bi se čudil, če v nekem trenutku tudi Ukrajina ne bi prekinila tranzita, če bi videla, da države Zahoda začenjajo zmanjševati vojaško pomoč. Smo v totalni vojni, čeprav se nam še vedno zdi, da smo v humanitarni in energetski krizi. V takšni vojni se uporabljajo vsi vzvodi. Ne bi izključil možnosti, da bo v nekem trenutku izvoz ruskega plina povsem usahnil,« še dodaja.
