Čas je za nov zagon slovenskega ladjarstva

Nove naložbe, kot je podaljšanje pomola in namestitev opreme za reševanje na morju, se veselijo bodoči pomorščaki, je pa to tudi močno sporočilo pomorski panogi. “Pove, da Slovenija investira v razvoj pomorstva in da želi ostati vpeta v mednarodnem prostoru ponudbe visoko kvalificiranih pomorščakov,” je danes ob rezanju traku pred novo pridobitvijo poudaril dekan Fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar.

“To je najdražji trak v mojem življenju,” se je ob rezanju traku 
pošalil Borut Butinar, seveda vesel, da so bodoči pomorščaki 
dobili to opremo.  Foto: Sonja Ribolica
“To je najdražji trak v mojem življenju,” se je ob rezanju traku pošalil Borut Butinar, seveda vesel, da so bodoči pomorščaki dobili to opremo.  Foto: Sonja Ribolica

PORTOROŽ > Dan pomorstva je letos minil v znamenju nove pridobitve - opreme za reševanje na morju, ki domuje na podaljšanem in obnovljenem pomolu pred Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu.

Danes so ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar in ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar slovesno prerezali trak Centra za usposabljanje in reševanje na morju. Nova oprema omogoča vaje reševanja posadke in potnikov s krova ladje na treh različnih sistemih spusta reševalnih čolnov v morje. Brez tega srednja šola in fakulteta ne moreta izdajati ustreznih spričeval.

Signal, da vlagamo v pomorsko izobraževanje

Naložba v podaljšanje pomola pod pomorsko šolo in namestitev opreme je pomembna za slovensko pomorstvo, ima pa še dodatno razsežnost. “Ta naložba je vidna, opazijo jo tudi ladjarji, tisti, ki povprašujejo po slovenskih pomorščakih. Z njo kažemo, da vlagamo v pomorsko izobraževanje,” pravi dekan Peter Vidmar. Nasploh je prišlo do preobrata v povpraševanju po pomorščakih. Ladjarji so v zadnjih dveh desetletjih stavili na cenejšo delovno silo pomorščakov, denimo, filipinskih in kitajskih. Pomorščaki z izkušnjami na morju se sčasoma vračajo v pomorsko panogo na kopno, so zelo iskani, denimo, za vodenje terminalov, za različne procese v pristaniščih, agencijah, inšpekcijah ....

Zaradi 20-letnega zaposlitvenega krča na ladjah je tega kadra v Evropi zelo malo. To je eden izmed glavnih razlogov, da se trend obrača, saj to vrzel skušajo premostiti z večjim zaposlovanjem evropskih pomorščakov na ladjah. “Evropski ladjarji danes vse bolj iščejo evropske pomorščake. Smo v navezi s pomembnimi evropskimi ladjarji in mislim, da moramo ta trenutek čim bolj izkoristiti,” meni Vidmar in dodaja: “Treba je nadaljevati s prizadevanji, da se poleg razvoja pristaniške in izobraževalne dejavnosti v pomorstvu razvija tudi ladjarstvo. Ladjarjem je treba omogočiti primerne ali celo spodbudne pogoje zaposlovanja. Ko bomo to dosegli, bomo prava pomorska država.”

Opremo v uporabo še to šolsko leto

“To je najdražji trak v mojem življenju,” se je ob rezanju traku pošalil Borut Butinar, seveda vesel, da so bodoči pomorščaki dobili to opremo. Sprva je kazalo, da bo zanjo treba odšteti približno 830.000 evrov, na koncu se je številka povzpela prek 1,2 milijona evrov. Zdaj čakajo še na uporabno dovoljenje. “Opremo bodo dijaki in študenti lahko začeli uporabljati še to šolsko leto,” je še napovedal Butinar.

Gre za sisteme za spuščanje rešilnih in reševalnih čolnov v morje - za tri dvigala s pripadajočimi čolni; dva sta rešilna, tretji pa je hitri reševalni čoln. Opremo bosta uporabljali tako fakulteta kakor tudi srednja pomorska šola. V sklopu pridobivanja ustreznih pooblastil za delo na ladjah morajo študenti obvladati delo z reševalno opremo, ki vključuje tudi uporabo dvigal in reševalnih plovil. Doslej so se morali študentje usposabljati na Reki, zdaj bodo to lahko počeli doma - pogosteje in bolje.

“Kljub napredku tehnologije, strožji zakonodaji in varnostnim standardom se pomorske nesreče še vedno dogajajo. Zato je izjemnega pomena, da pomorščake usposobimo tudi za ravnanje v primeru, ko gredo stvari narobe,” je v govoru povedala ministrica Alenka Bratušek.


Najbolj brano