Foto: MMC RTV SLO/OCCAR
Foto: MMC RTV SLO/OCCAR

Slovenija namerava kupiti 45 oklepnikov 8 x 8 boxer, za katere naj bi po zdajšnjih ocenah odštela 412 milijonov evrov.

Minister za obrambo Matej Tonin je med razpravo poudaril, da omenjeni sporazum še ne pomeni sklenitve posla, je pa ta nabava ključnega pomena za izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine Slovenske vojske, h kateri se je Slovenija zavezala. Na obrambnem ministrstvu (Mors) ocenjujejo, da je pridružitev večnacionalnemu programu Boxer, v katerem so Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija in Litva, v okviru OCCAR-ja za Slovenijo najustreznejši postopek.

Na Morsu namreč nimajo potrebnih izkušenj z mednarodnimi razpisi za nakup orožja, ki jih po ministrovih besedah pogosto spremljajo pritiski in posredniki. Pri OCCAR-ju po besedah ministra Tonina ne bo ne posrednikov in ne provizij. Prve oklepnike boxer minister ob pogoju uspešno sklenjene pogodbe pričakuje leta 2023.

Nekateri opozicijski člani odbora so menili, da bi lahko sredstva, ki jih Slovenija namerava nameniti za oklepnike, namenili za druga področja, kot so zdravstvo, šolstvo in cestna infrastruktura.

Poslanec Levice Primož Siter je med drugim menil, da gre za pretakanje javnega denarja v zasebne žepe, in opozoril, da je bilo še pred tremi leti, ko je bil nakup oklepnikov boxer prav tako na mizi, govora o 56 oklepnikih za 207 milijonov evrov.

Robert Pavšič (LMŠ) je poudaril, da sporazum predvideva popolno imuniteto za predstavnike OCCAR-ja, in se zavzel za transparentnost orožarskih poslov v Sloveniji.

Branko Grims (SDS) je spomnil, da zdajšnja vlada z nakupom boxerjev samo izpolnjuje zaveze, ki so jih dale prejšnje vlade, začenši z vlado pod vodstvom Antona Ropa. Po besedah poslanke Mojce Škrinjar (SDS) je posel za nakup orožja posel za "našo varnost".

Brez odgovora na protikorupcijsko klavzulo glede vzdrževanja

Poslanko Lidijo Divjak Mirnik (LMŠ) je tudi zanimalo, kako je s protikorupcijsko klavzulo, vzdrževanjem oklepnikov in strošek njihovega letnega rednega servisa, a minister za obrambo odgovorov na ta vprašanja ni podal.

Minister Tonin je med razpravo tudi zatrdil, da zdravstvo v mandatu zdajšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše ni bilo niti z evrom prikrajšano na račun vojske. Nakup oklepnikov v času, ko Slovenija zaznava gospodarsko rast, se mu zdi smotrn. Oklepnike Slovenija, ki je soodgovorna za mir in blaginjo v širši okolici, potrebuje za varnost svojih vojakov, je še dejal minister za obrambo.

OZP je o sporazumu z OCCAR-jem razpravljal v okviru širitve dnevnega reda. V stranki Levica so pred sejo OZP-ja napovedali, da bodo širitvi dnevnega reda nasprotovali, a s svojio zahtevo očitno niso uspeli.

Poslanec Levice Miha Kordiš je pred sejo v izjavi za medije menil, da zdajšnja vlada v tem trenutku nima nikakršne legitimnosti za izvajanje kakršnih koli večjih nabav, "še posebej ne orožarskih nakupov, ki jih v tej državi niti ne potrebujemo". Ministru za obrambo Toninu je Kordiš očital, da zaradi nakupa oklepnikov "pleni državni proračun v imenu tujih vojaškoindustrijskih subjektov".

Solidarnostna oskrba s plinom med Slovenijo in Italijo

Soglasno in brez razprave je OZP na današnji seji podprl sklenitev sporazuma med vladama Slovenije in Italije o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Po napovedih naj bi bil sporazum podpisan 2. decembra.

Odbor DZ-ja za zunanjo politiko je sejo začel za zaprtimi vrati z razpravo o oceni razvoja mednarodnih odnosov in položaju Slovenije v mednarodni skupnosti glede na cilje in prednostne naloge deklaracije in strateškega dokumenta o zunanji politiki Slovenije. Po skoraj dveurni razpravi je sledilo za javnost odprto nadaljevanje seje.

V okviru vprašanj in pobud poslancev je državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Stanislav Raščan v odgovoru na vprašanje poslanca Sama Bevka (SD) o stališču Slovenije kot predsedujoče Svetu Evropske unije o razmerah na poljsko-beloruski meni dejal, da je prednostna pomoč Litvi, Latviji in Poljski pri varovanju njihovih zunanjih meja Evropske unije ter krepitev zunanje meje EU-ja. Instrumentalizacija prebežnikov v politične namene pa je po njegovih besedah nesprejemljiva.