Ponedeljek, 7. 11. 2022, 4.00
1 leto, 5 mesecev
Intervju: Gregor Hrovat
Slovenski košarkar odkrito spregovoril o zelo bolečem obdobju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,38
4
Slovenska košarkarska reprezentanca bo začenja priprave na novi dve kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo 2023. Med glavnimi vprašanji pred tokratno odločitvijo selektorja Aleksandra Sekulića o tem, koga bo uvrstil v reprezentanco, pa je bilo zagotovo to, ali bo proti Izraelu in Nemčiji za slovensko izbrano vrsto zaigral tudi Gregor Hrovat, ki je poleti tik pred zdajci kar nekoliko nepričakovano ostal brez mesta v ekipi za EuroBasket. Slovenski košarkar se je tudi zaradi tega odločil, da vsaj tokratno reprezentančno akcijo izpusti, poleg razlogov za tovrstno odločitev pa nam je iz Francije razkril marsikaj zanimivega tudi o svoji klubski sezoni pri Dijonu.
Za slovenskim košarkarjem Gregorjem Hrovatom je zahtevno obdobje. Potem ko je lani s slovensko zasedbo zaigral na olimpijskih igrah, je letos po delovnem poletju pet pred dvanajsto ostal brez mesta v reprezentanci za EuroBasket. Odločitev, ki ni presenetila le javnosti, temveč tudi 28-letnega košarkarja, je vplivala na začetek klubske sezone Slovenca, ki je v tej sezoni postal član že tretjega francoskega kluba v svoji karieri, prvoligaša Dijona. Kljub temu se je po napornem obdobju pobral in postal eden od pomembnejših členov francoskega kluba, s katerim je uspešno zajadral tako v novo sezono francoskega prvenstva kot Fibine lige prvakov. Ravno v nedeljo je Dijon kot prvi v francoskem prvenstvu v osmem krogu prizadejal prvi poraz evroligaškemu Monacu, slovenski košarkar pa je ob zmagi svoje ekipe prispeval 15 točk in kar devet asistenc.
Kljub neprijetnemu dogajanju v nedavni preteklosti si reprezentančnih vrat še ni dolgoročno zaprl, se je pa po pogovoru z vodstvom KZS in selektorjem Aleksandrom Sekulićem odločil, da vsaj v tokratni reprezentančni akciji ne bo oblekel dresa s slovenskim grbom. "Trenutno res ne čutim, da bi bil stoodstotno pri stvari, zato sem se odločil, da je bolje, da se zdaj reprezentanci ne pridružim," nam je med drugim v telefonskem pogovoru iz Francije zaupal slovenski košarkar, ki sicer še vedno ne želi pretirano razpravljati o tem, kaj se je dogajalo letos pozno poleti.
Tokrat je zavrnil povabilo za igranje v izbrani vrsti.
Eno od glavnih vprašanj pred tokratnim reprezentančnim zborom je bilo, ali se boste reprezentanci pridružili tudi vi. Na seznamu Aleksandra Sekulića vas ni, KZS pa je v obrazložitvi zapisal, da ste se po pogovoru odločili, da boste to akcijo izpustili. Kaj se skriva v ozadju te odločitve?
Skoraj vsi že vedo, kaj se je v reprezentanci dogajalo poleti pred EuroBasketom in kaj se dogaja zdaj. Že pred nekaj časa sem sprejel odločitev, da trenutno ne bom v reprezentanci. Sem se pa pogovoril z ljudmi s košarkarske zveze in s selektorjem, predstavil sem svoje stališče, svoje mnenje, in mislim, da smo potem našli skupno točko, da je boljše, da zdaj izpustim to reprezentančno akcijo. Kaj bo v nadaljevanju, pa trenutno še res ne vem.
O čem pa je tekla beseda v pogovoru s selektorjem in vodstvom zveze?
Pogovorili smo se o tem, kar je zmotilo mene in kaj je zmotilo druge. Oboji smo predstavili svoja stališča in prišli smo do določenega sklepa. Vedno sem rad igral za reprezentanco in vedno, ko bom to čutil, bom tudi v prihodnje. A trenutno res ne čutim, da bi bil stoodstotno pri stvari, zato sem se odločil, da je bolje, da se zdaj reprezentanci ne pridružim.
Vse dogajanje pred EuroBasketom je res močno odzvanjalo. Takrat in tudi zdaj sami o tem niste želeli pretirano javno govoriti. Kako je vse skupaj vplivalo na vas in morda tudi začetek priprav z Dijonom?
Psihično je kar bolelo. Tudi v klubu so mi šli takrat na roko in so mi dali teden dni odmora, da sem si tako fizično kot psihično opomogel. A takšno je življenje športnika. Vedno so prisotni vzponi in padci in verjamem, da je mene to, po tistem prvem začetnem šoku, naredilo še močnejšega in da bom to znal dokazati tudi na parketu.
Vse do zadnjega je bil v igri za nastop na EuroBasketu, a je na koncu skupaj z Jakobom Čebaškom odpotoval nazaj v Slovenijo.
Kaj pa sicer napovedujete za to reprezentančno okno? Vse reprezentance bodo v primerjavi z evropskim prvenstvom zelo spremenjene. Vemo, kaj vse je na kocki, verjamete, da bo reprezentanca uspešna?
Zagotovo v reprezentanco še vedno verjamem. Ta sistem kvalifikacij je pač takšen, da daje večjo priložnost reprezentancam, ki morda na papirju niso tako močne in lahko tako še lažje presenetijo. Verjamem, da če bo Slovenija igrala s pravo energijo in željo, borbenostjo in dobro obrambo, lahko premaga tako Nemčijo kot Izrael. Vsi vemo, kaj bi pomenila že zmaga nad Izraelom. Reprezentanci res želim vse najboljše.
Potem ne čutite kakšnih zamer?
Nekako sem vse že predelal, navsezadnje imam v reprezentanci tudi veliko prijateljev in jim vsekakor želim le vse najboljše.
Če se zdaj malce odmaknemo od reprezentance. Pred začetkom klubske sezone ste obrnili nov list v karieri v dresu Dijona,
V dresu Dijona mu gre bolje in bolje.
s katerim igrate v francoskem prvenstvu in Fibini ligi prvakov. Kako ste zadovoljni z začetkom sezone?
Sezono smo začeli dobro. Tekme, na katerih smo morali zmagati, smo osvojili. Imamo nekaj porazov, a mislim, da nam bodo tudi ti koristili za nadaljevanje sezone. Kar zadeva moje individualne predstave, pa sem imel na začetku nekaj težav s prilagajanjem na novo okolje, sploh zaradi tega, ker sem zaradi reprezentance izpustil začetek priprav z ekipo. A zdaj je iz tekme v tekmo boljše in mislim, da smo tako jaz kot klub zdaj na pravi poti. Verjamem, da je pred nami lepa sezona.
Tudi sami stalno in dobro izkoriščate igralne minute, ste zadovoljni z novo vlogo v moštvu in individualnimi predstavami?
Zame osebno je prestop v Dijon v primerjavi s preteklostjo s Paujem pomenil korak naprej v karieri. Gre za klub, ki je v zadnjih letih v vrhu francoske lige. Klub ima nekoliko drugačen slog igre, kot sem ga bil prej vajen, ob tem pa imam v ekipi tudi drugačno vlogo, kot sem jo imel prejšnja leta. Zagotovo je to, da sem izpustil začetek priprav, imelo veliko vlogo pri tem, da sem se na začetku lovil. Zdaj je vse že veliko boljše, tudi trener mi zaupa, soigralci so me dobro sprejeli in tu res uživam.
S čim vas je Dijon prepričal?
Pri iskanju kluba sem si želel, da bi ta nastopal tudi v evropskih tekmovanjih. Sicer smo se lani s Paujem tudi uvrstili v ligo prvakov, a so to idejo zaradi finančnih težav zatem opustili. Zagotovo je bilo igranje v evropskih tekmovanjih nekako prvi pogoj pri mojem iskanju in ko je prišla ponudba Dijona, res nisem dolgo okleval, podal sem se v novo poglavje.
Po Cholet Basketu in Elan Élan Béarnais Pau-Lacq-Orthezu je v Franciji oblekel še dres Dijona.
Ste bili morda v stiku tudi s kakšnim drugim klubom? Morda tudi Cedevito Olimpijo?
Bile so tudi druge ponudbe, med drugim tudi Olimpijina, s klubom sem opravil korekten pogovor, a sem na koncu proučil, da je ponudba Dijona za mojo kariero trenutno boljša odločitev.
Zdaj ste v Franciji že nekaj let. V čem se nov klub in okolje razlikujeta od prejšnjega poglavja pri Pau Orthezu?
Pravzaprav so vsi klubi v Franciji, sploh pa v tem primeru Dijon, kar zadeva organizacijski vidik, na res visoki ravni. V klubu je vse urejeno tako, da lahko igralec res razmišlja le o košarki in ničemer drugem. V Evropi sta, kar zadeva organizacijo, Francija in Nemčija zagotovo na najvišji ravni, in tu mi res nič ne manjka.
Za Pau se je lani proti koncu že vedelo, da ima finančne težave. Koliko ste to vi sami občutili na svoji koži?
Približno tri četrtine lanskega leta je bilo vse skupaj videti prelepo, da bi bilo res. Pred začetkom lanske sezone so v klub prišli novi lastniki iz ZDA, ki so imeli za prvo sezono prevelike želje in cilje. Zato se jim je vse skupaj finančno zataknilo in jim tega ni uspelo rešiti. Vesel sem, da je klub obstal, da so prišli novi francoski lastniki in da zgodbo nadaljujejo. Igralci lani res nismo občutili, da se v klubu karkoli dogaja. Po sezoni so nam pravzaprav ostali dolžni samo nekaj bonusov, a tudi to naj bi se v prihodnjih mesecih razrešilo in bilo izplačano.
Glede na to, da ste se zdaj že res dodobra ustalili v Franciji, kako vam ustreza tamkajšnji slog igre?
V Franciji imajo res zelo fizično in atletsko košarko in ko sem prvo leto prišel sem, sem potreboval kar nekaj časa, da sem se na to navadil. A ko sem ujel ritem in ko sem nekoliko bolj spoznal, kako delujejo liga in igralci, sem se na vse skupaj kar hitro navadil in mislim, da mi ta slog igre zdaj res ustreza. V tem tekmovanju in slogu košarke poskušam na igrišču izkoristiti svoje prednosti in mislim, da mi za zdaj to dobro uspeva.
Letos pri Dijonu imam žogo še več v rokah kot v prejšnjih letih, torej mi še bolj zaupajo kot prej. Večina igralcev je istih kot lani, zato sem imel sam nekaj več dela s privajanjem kot drugi, a iz treninga v trening in iz tekme v tekmo je boljše. Pred sezono sem imel še manjšo težavo s poškodbo, tako da je bilo nekaj težav tudi zaradi tega. A zdaj je to vse za mano. S trenerjem Nenadom Markovićem imava res odličen odnos, super komunicirava, vem, da mi zaupa, in upam, da bo tako tudi v prihodnje ter da nas čaka lepa sezona.
Za Slovenijo je zbral 25 uradnih nastopov.
Kakšne cilje imate v tej sezoni?
Glavni cilj v francoskem prvenstvu je zagotovo uvrstitev med najboljših pet oziroma šest klubov, s katero si ekipa potem tudi zagotovi evropsko tekmovanje za prihodnjo sezono. Verjamem pa, da smo sposobni narediti še korak naprej. Tihi cilj je morda presenetiti tudi najboljše in se tako uvrstiti kar najvišje.
V ligi prvakov pa se je klub v zadnjih letih redno uvrščal med najboljših 16 oziroma tudi med najboljših osem. Tudi letos je cilj podoben. Seveda je treba najprej priti iz skupine, potem pa je veliko odvisno od tega, kakšnega nasprotnika dobiš v izločilnih bojih. Vseeno verjamem, da tudi v Evropi lahko posežemo visoko.
Ljudje še vedno mislijo, da je EuroCup veliko boljši od lige prvakov, a se v resnici tudi kakovost te dviguje iz leta v leto. Tudi organizacijsko je na visoki ravni, temu pa sledi tudi široka medijska pokritost. Mislim, da bo to v prihodnjih letih postalo drugo najmočnejše tekmovanje v Evropi za evroligo.
Kaj pa sicer, kako vam ugaja življenje v Franciji?
Življenje tu je res super, sicer nekoliko dražje kot v Sloveniji, a zdaj sem se na vse skupaj že dobro navadil. Sploh lani, ko sem živel blizu oceana, je bila okolica res lepa. Dijon zdaj še spoznavam, sta pa blizu Pariz in Lyon, tudi Ženeva, tako da je možnosti za raziskovanje ogromno.
Lani je igral za Elan Bearnais Pau-Lacq-Orthez, ki pa se je že med sezono spopadel s finančnimi težavami.
Francoska liga je za slovensko javnost še vedno precej velika neznanka. Za kako kakovostno tekmovanje gre?
Glede na to, da sem tudi sam zdaj že zaigral v kar nekaj evropskih ligah, bi lahko rekel, da sta Španija in Turčija korak nad vsemi, potem bi pa rekel, da je približno tam že Francija. Navsezadnje je tu Monaco, ki je trenutno eden od najboljših klubov v evroligi, predlani pa je osvojil EuroCup. Tu je tudi Asvel, ki je prav tako evroligaš. Veliko klubov svoj pečat pušča tudi v ligi prvakov, tam se kaže kakovost.
Če se že pogovarjamo o francoski košarki in ligi, pa zagotovo ne moremo spregledati verjetno trenutno najbolj vročega imena v tem trenutku, Victorja Wembanyama, ki je razburkal tudi dogajanje v ligi NBA, v tem kvalifikacijskem oknu pa bo tudi del francoske izbrane vrste. Kakšne so vaše izkušnje z njim?
Victor je res zunajserijski talent. Težko je verjeti, da lahko igralec s takšno višino počne takšne stvari z žogo, kot jih počne on. Res ima dober met, ob tem pa še preigrava. Mislim, da se je letos pametno odločil, ko se je odločil za stopničko nižje, potem ko je Asvel zamenjal za Boulogne-Levallois Metropolitans 92, saj tam dobiva zadostno minutažo in svobodo, da zares pokaže, iz kakšnega testa je. Zdaj pa je res vse v njegovih rokah. Če bo zdrav in če bo trdo delal, je pred njim res lepa kariera tudi v ligi NBA.
Preberite še:
4