Kot je dejal poslanec SDS Bojan Podkrajšek, je odločitev evropskega parlamenta o prepovedi, ki jo mora sicer potrditi še Svet EU, »preuranjena in preveč tvegana«. Razlogov je po njegovih besedah več, ključni pa so precej višje cene električnih vozil, pomanjkljiva javna polnilna infrastruktura in vprašljiv prispevek takšnega ukrepa k omejitvi globalnega segrevanja ozračja. »Namen te seje je bila streznitev. Jasno je namreč, kako bi takšna prepoved obremenila ljudi,« je dodal njegov strankarski kolega Zvone Černač. Strinjal se je, da so ukrepi za boj proti podnebnim spremembam nujni, a morajo biti premišljeni in izvedljivi. »Do leta 2035 takšnega prehoda ni mogoče izvesti,« je prepričan. Franc Breznik (SDS) je izpostavil smiselnost kombiniranja različnih oblik pogona oziroma prevoza, Janez Žakelj (NSi) pa je podvomil v zmožnosti vzpostavitve učinkovitega sistema javnega prevoza za oddaljene kraje.
Grims še vedno dvomi v človekov vpliv na podnebne spremembe
Branko Grims (SDS) je opozoril na posledice, ki bi jih takšna prepoved imela za nekatere slovenske dobavitelje avtomobilski industriji. Pri tem je posebej izpostavil proizvajalca izpušnih sistemov Akrapovič. Grims je sicer prepričan, da ima človek na podnebne spremembe zanemarljiv vpliv. »Znanstveni podatki jasno kažejo, da smo imeli v preteklosti še toplejša obdobja, pa človeka takrat na Zemlji sploh še ni bilo,« je poudaril.
To je naletelo na nekaj ostrih odzivov iz koalicijskih vrst in tudi nekateri opozicijski poslanci so poudarili, da ne zanikajo podnebnih sprememb. Člani odborov iz vrst koalicije so sicer poudarjali, da razumejo številne pomisleke, a prepoved kljub temu podpirajo. »Avtomobilska industrija je le del težave, a nekje je treba začeti ukrepati,« je dejal Aleksander Prosen Kralj (Svoboda).
Njegov strankarski kolega Miroslav Gregorič se je osredotočil na opozorila, da bodo takšni ukrepi brez učinka, če ne bodo sodelovale velike svetovne onesnaževalke. Kot je dejal, mednarodna skupnost prevečkrat podcenjuje njihova prizadevanja za zmanjšanje vplivov na okolje. Na opozorila o posledicah prepovedi za podjetja pa je odvrnil, da so se uspešna podjetja sposobna odlično prilagoditi takšnim spremembam.
Po mnenju Soniboja Knežaka (SD) je ukrepanje nujno, saj postaja vse bolj jasno, da bomo posledice podnebnih sprememb čutili še prej, kot smo pričakovali. »Zeleni prehod je dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti,« je dodal Aleš Rezar (Svoboda).
Kordiš vidi rešitev v javnem prevozu
Niti s koalicijo niti z opozicijo pa se ni strinjal poslanec Levice Miha Kordiš. Prepričan je namreč, da tudi električna mobilnost ni rešitev, saj da gre le za projekt avtomobilskega lobija. »Če želimo razogljičiti promet, se moramo znebiti potrebe po avtomobilu in individualni mobilnosti, kot jo poznamo trenutno,« je pozval. Rešitev zato vidi v javnem prevozu.
V SDS so odboroma predlagali, naj vlado s sklepom pozoveta k zavrnitvi prepovedi na glasovanju na Svetu EU, a so člani obeh odborov predlog na glasovanju zavrnili.
Evropski parlament je prepoved potrdil sredi februarja. Nato bi jo moral še Svet EU, a so članice dokončno odločanje preložile. Razloga niso navedle, je pa znano, da nekatere države, med njimi Nemčija in Italija, absolutni prepovedi nasprotujejo.