V Mariboru smo se nedolgo tega lahko pridružili slovenskemu kolesarskemu asu Primožu Rogliču pri kolesarjenju po “zlatem krogu” skozi naše mesto, sicer pa se v štajerski prestolnici pogosto zvrstijo odmevni športni dogodki, ki k sodelovanju pritegnejo staro in mlado. Za njihovo uspešno izvedbo poleg številne ekipe skrbi Klemen Tasič, organizator različnih športnih prireditev, zaposlen na Univerzitetni športni zvezi Maribor. Z organizacijo športnih dogodkov se ukvarja več kot dve desetletji, z ekipo pa si vedno prizadevajo za kvalitetno izvedbo vseh dogodkov, ne glede na samo vsebino dogodka. Zaradi bogatih izkušenj z organizacijo športnih mednarodnih dogodkov na univerzitetni ravni ter velikih množičnih dogodkov v Mariboru, je tako nepogrešljiv vodja športno-rekreativnih projektov, ki so jih Mariborčani vzeli za svoje.
Osebni arhiv
Kaj je tisto, po čemer se Maribor oziroma regija na področju dogodkov razlikuje od ostalih?
Sam ocenjujem, da je Maribor s svojo lego in naravnimi danosti naravnost idealen za različne športne dogodke. To tudi dokazujejo organizatorji, ki v mestu ob Dravi organizirajo prireditve svetovnega ranga, pa tudi tisti, ki poskrbijo za rekreativne prireditve.
Športno vzdušje v Mariboru je dobro, imamo precej možnosti za obisk različnih športnih prireditev pa tudi rekreacije.
Ste zadovoljni s stanjem v mestu in regiji?
Še so rezerve.
Kaj bi bilo treba po vašem mnenju najprej urediti v mestu in regiji na področju prireditev?
Kot organizator športnih dogodkov vidim precejšno meglo pri pozicioniranju velikih prireditev, moje mnenje je, da vsi deležniki ne sodelujejo optimalno. Maribor je edinstven, na našem »bregu« smo imeli Zlato lisico, na istem hribu imeli tekmo v gorskokolesarskem spustu za svetovni pokal, pred kratkim se je zaključil mednarodni boksarski turnir Silver belt, kar je fantastično in edinstveno z vidika promocije mesta, je pa vprašanje, če smo naredili dovolj za prepoznavnost mesta po dogodkih.
Osebni arhiv
Organizatorji se trudijo organizirati prireditve po najboljših močeh, garajo, delajo cele dneve, zapuščina pa na koncu ostane mestu, ki s tem dobiva prepoznavnost. Pogrešam boljše pozicioniranje. Bližnjo Avstrijo lahko vzamem za primer. Tam se pelješ mimo mesta oz. smučišča, ki je po velikosti veliko kot naša mestna četrt pa gosti tekmo za svetovni pokal. Ni važno, iz katere smeri se pripelješ v kraj ali kateri letni čas je, povsod te pozdravijo velike table, da je tukaj tekma najvišjega ranga. Tudi kraj s tem živi, promocija mesta je na vsakem vogalu. Mimo Maribora po vzhodni obvoznici na primer se valijo milijoni avtomobilov, pa nikjer ne piše, da je Maribor gostitelj teh dogodkov. Tudi turisti, ki obiščejo Maribor, tega ne začutijo, saj mesto to ne izraža. Moraš pod Pohorje, šele tam se zaletiš v tablo. To je naloga mesta. Je pa dobro, da se odgovorni tega zavedajo, tako da verjamem v premik na tem področju.
Tudi ostalih dogodkov na športnem področju ne smemo zanemariti, Maribor je poznan po dobrih organizatorjih na vseh področjih. Imamo veliko športnih dogodkov, ki imajo potencial, da se razvijajo.
Vsekakor moramo stati za dobrimi dogodki svetovnega slovesa, jih podpreti in se kot mesto z njimi pozicionirati. Ostalim prireditvam pa omogočiti, da se razvijajo in rastejo. Sam zagovarjam, da morajo biti vse prireditve izvedene na nekem dostojnem nivoju. Žal pa so v Mariboru tudi športne prireditve, ki s tremi gasilskimi mizami in 50 prijavljenimi povzročajo nepotrebno zmedo v centru mesta.
Druga težava, ki jo vidim, je administracija in pridobivanje dovoljenj. Sam imam precej izkušenj s pridobivanjem dovoljenj in soglasij, navsezadnje delam športne dogodke že več kot 20 let in približno vem kako pristopiti in na katera vrata potrkati. Dogodki se med samo tudi razlikujejo, saj ni enako, če delaš dogodek v dvorani, pod Pohorjem ali v centru mesta z zaporo prometa. Zelo dobrodošla bi bila neke vrste projektna pisarna po vzoru drugih mest, kjer imaš podporo in pomoč pri postopku pridobivanja dovoljenj. Tukaj pa vložiš vlogo na Upravni enoti, potem pa pridobivaš dovoljenja in soglasja po različnih ustanovah, ki so potrebne za izdajo končnega dovoljenja. Marsikdo ne uspe pridobiti zahtev, zato od organizacije odstopi. Tukaj so potem še relativno visoki stroški, ki nastanejo zgolj samo z dovoljenji.
Kje je neizkoriščen potencial Maribora na področju športa?
Maribor bo naslednje leto organiziral Olimpijski festival Evropske mladine – Eyof, ki bo gostil več kot 4000 udeležencev. Dogodek je velik organizacijski zalogaj, ampak v Mariboru smo ga sposobni organizirati na dostojnem nivoju, v kolikor strnemo vrste in imamo skupen cilj, da nam uspe. Predvsem je pomembno, kaj bo dogodek pustil za sabo. Udeleženci bodo v Mariboru slabih 10 dni, ampak vsa infrastruktura, ki je za izvedbo dogodka nujna, bo ostala nam oz. klubom. Tukaj vidim dodano vrednost, saj lahko na račun dogodka pridobimo športno infrastrukturo, predvsem pa se lahko razvijejo tudi športne panoge, za katere je trenutno slabo poskrbljeno. V Sloveniji je trenutno eden bolj popularnih športov cestno kolesarjenje, saj smo Slovenci z Rogličem in Pogačarjem v svetovnem vrhu. Ampak če želiš otroka v Mariboru vpisati v cestno kolesarstvo, ga ne moreš, saj ni tovrstnega programa, niti poligona nimamo. Vsak razumni starš otroka ne bo dal na treninge, kjer se vozi v cestnem prometu.
V programu Eyof-a je tudi cestno kolesarstvo in skozi projekt vidim priložnost, da se kaj naredi na teh področjih. Vsekakor pa moramo biti preudarni, da projekt ne dobi negativne konotacije v javnosti, saj iz primera Univerzijade vemo, kako hitro se lahko zavozi projekt. Sam sem mnenja, da bi Univerzijado lahko izpeljali, saj se je ideja o organizaciji Univerzijade rodila prav v naših pisarnah, saj je naše osnovno poslanstvo univerzitetni šport. V projekt se je vključila politika, pa se je projekt zavozil. V času krize ne moremo delati dogodka z gromozanskimi investicijami, saj le-te niso bile potrebne. Prizorišča bi se lahko porazdelila po Sloveniji, tako kot je bilo sprva zamišljeno. Prizorišča na tako velikih dogodkih so razdeljena, npr. na Univerzijadi na Kitajskem smo se s hitrim vlakom do smučišča iz olimpijske vasi vozili več kot 2 uri. Skratka, vse se da, če se hoče in imamo prave ljudi na pravih mestih. To dokazuje tudi trend. Pred kratkim sta si svetovno prvenstvo v odbojki razdelili Slovenija in Poljska, Evropsko prvenstvo v rokometu za ženske, ki poteka v novembru, pa so si poleg Slovenije razdelili še Črna Gora in Severna Makedonija. Potrebno je povezovanje.
Osebni arhiv
Sicer pa se moramo zavedati, da Maribor ne potrebuje in niti nima sredstev, da organizira nek velik dogodek, kot je npr. Ljubljanski maraton, pa čeprav je prvi polmaraton v Mariboru bil organiziran davnega leta 1994. Prva izvedba Ljubljanskega maratona je bila izvedena dve leti za Mariborom, leta 1996, vendar so vztrajali in maraton kot znamko gradili leta in leta, na prvem njihovem maratonu je bilo nekaj več kot 600 vseh tekačev. Skozi jasno vizijo in strategijo mesta Ljubljana pa so dosegli, da se dogodka vsako leto udeleži okoli 20 tisoč tekačev, pred korono skoraj 25 tisoč. Maraton ima zlato oznako maratona visoke evropske ravni, za tem pa stoji jasna strategija, podpora mesta in ekipa, ki dela na dogodku skozi vso leto, njihov proračun pa se giblje preko 1,5 milijona evrov. Ampak oni so to znamko gradili 25 let, mi pa imamo vrhunske tekme v spustu, veliko dobrih prireditev, med drugim Zlato lisico z najdaljšo tradicijo, ki smo jo skoraj izgubili, saj nam je bilo samoumevno, da je tekmovanje v Mariboru, pa ni čisto tako. Upam, da bo mesto in ekipa ASK uspela tekmo pripeljati nazaj v Maribor.
Priložnost mesta Maribor in njegovih organizatorjev vidim, da se lahko vrhunsko organizirajo tekme in dogodki nižjega ranga, s tem mislim na nove prireditve, stare dobre naj ostanejo. Moramo biti realni, ne moremo v Mariboru gostiti nekega svetovnega prvenstva v ekipnih športih, saj ne premoremo infrastrukture. Lahko pa organiziramo druge športne dogodke, ki prav tako polnijo nastanitve, udeleženci pa trošijo v našem mestu. Ostanejo naj dogodki s tradicijo najvišjega tekmovalnega ranga, le-te je potrebno podpreti, preostalo energijo pa usmerimo v vrhunsko izvedbo drugih dogodkov in v projekte, ki so namenjeni promociji mesta in rekreaciji vseh, ki živijo v naši regiji.
Kako vidite razvoj mesta Maribor leta 2030?
Verjamem, da se bo športna infrastruktura izboljšala, da bomo dobili objekte za kakovostni športni program v klubih in možnostjo koriščenja za različna tekmovanja. Organizatorji se med sabo poznamo in tako je prišlo do pobude, da strnemo vrste in v prihodnje organiziramo eno skupno prireditev, razpotegnjeno skozi celi vikend. V petek bi na svoj račun prišli mlajši oz. otroci, ta dan bi bil rezerviran za njih. Pripravili bi otroške teke po vzoru teka za otroke, ki ga uspešno organizira Športna zveza Maribor. V soboto tekaški dan z različnimi trasami, kjer bi se združili teki, ki jih v Mariboru že imamo, se pravi Porsche Run4Motion, Mariborski mestni tek, Tek zdravja, tudi kakšen trail tek želimo dodati. V nedeljo bi na svoj račun prišli kolesarji, saj bi za njih organizirali cestno dirko, lahko tudi kolesarjenje z MTB kolesi, …ipd. Zadati si moramo jasno petletno strategijo in strmeti h kvalitetni izvedbi. Prednost vidim predvsem v tem, da strnemo vrste in znanje, saj se s tem razbremenijo tudi organizatorji, saj se postavlja se eno štartno / ciljno prizorišče za ves vikend. Del ekipe se bo ukvarjal z dovoljenji, del ekipe skrbel za športni del, spet drugi za marketing. S tem je tudi potencialnega sponzorje lažje prepričati k sodelovanju, saj bo množičnost večja, izvedba pa na dosti večjem nivoju. Do zdaj pa smo organizatorji vsak po svoje iskali sponzorje, se ukvarjali z organizacijo, dovoljenji, na leto pa je bilo 5 prireditev – zakaj se ne bi združili in pripravili eno skupno športno prireditev. Tudi mesto s tem pridobi, saj bo obremenjeno in za promet zaprto zgolj ta vikend, ki bo vnaprej dobro skomuniciran.
Do sedaj pa so pomladni in jesenski meseci, ki so po navadi namenjeni takšnim dogodkom, med Mariborčani povzročali zmedo, saj so bile ulice zaprte za nekaj sto udeležencev po več ur. Trenutno tečejo pogovori, smo enotni in na istem čolnu, srčno upam, da nam uspe. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da je potrebno v pravi meri tudi poskrbeti za ljudi, ki živijo v centru Maribora, da ne bo slabe volje. Tudi v Ljubljani so bili začetki težki, slaba volja med prebivalci in vozniki, zdaj pa s tem živijo in vedo, da ko se organizira velika športna prireditev (npr. Maraton Franja, Lj Maraton,…) ostanejo doma, se udeležijo dogodka, pridejo navijat ali preprosto zapustijo Ljubljano za ta vikend. Pomembna je dobra strategija. Prva leta so težka, z dobro organizacijo pa verjamem, da lahko ponudimo kvaliteten dogodek, ki ga bo zaznamovala butičnost, zanimivi vložki in trasa mimo mariborskih znamenitosti. Drugod ne moreš teči ali kolesariti po gričih, preko elektrarne, trgovskih centrih, vse to v Mariboru imamo, predvsem pa smo to že uspešno prakticirali in se je izkazalo za zelo uspešno.
Sodelujete pri organizaciji odmevnejših večjih dogodkov v našem mestu. Kaj je potrebno, da tak dogodek steče (z vidika dovoljenj, organizacije, ureditve prometnega režima, sponzorstva…)?
Za uspešno prireditev je v prvi vrsti pomembno dobro in pravočasno načrtovanje, saj je vse povezano z dovoljenji. Dovoljenja ne dobiš v tednu dni, po zakonu si za prireditev, ki se odvija na javnih površinah in cestah dolžan dati vlogo vsaj mesec dni pred dogodkom. Ampak problem je, če v tem mesecu ne uspeš priložiti vseh soglasij, dovoljenj in zahtev, ki ti jih naloži upravna enota, v tem primeru se dovoljenje ne izda. Vseh dovoljenj in prilog pa ni malo, zato mi že pred oddajo vloge peljemo vse postopke, ki so potrebni za izdajo dovoljenja. Ko vso dokumentacijo zbereš, se razpiše še ustna obravnava, kjer do potankosti predstaviš dogodek, varnostni načrt, oceno tveganja ipd., v prisotnosti predstavnikov Policijske uprave in drugi inštitucij.
Vedno se trudimo organizirati prireditve, ki so drugačne, zanimive, predvsem pa dobro organizirane. Če je prireditev drugačna, si jih udeleženci zapomnijo, predvsem pa se radi vračajo in ponovno udeležujejo.
Uspešno organiziramo polmaraton Porsche Run4Motion, ki se je dobro prijel med udeleženci, saj gre za edini polmaraton v Mariboru. Pri tekaških prireditvah je težko odkrivati toplo vodo, saj udeleženci pridejo odteči svojo razdaljo, se rekreirat, drugi seveda resno tekmovati. Pri tem dogodku smo uspešno povezali Porsche Ptujska cesta, kjer je bilo startno/ciljno prizorišče s Porsche Šentiljska cesta. Tekači so na najdaljši razdalji tekli čez delavnico, kjer jih je pričakal Dj, dimna zavesa, light šov,…in še precej drugih vložkov, npr. tek čez upravno stavbo Nove KBM, …ipd. To ti ostane v spominu, saj je prireditev drugačna, udeleženci pa si s tem prireditev zapomnijo, saj drugje ne moreš teči skozi banko. Da prireditev uspe kot celota, se mora poklopiti veliko stvari, od varnosti na cestišču, dober štartni paket, pogostitve, dobra umeščenost startno/ciljnega prizorišča, zanimiv programa za otroke… Bilo je kar nekaj izzivov, saj smo zapirali pol Maribora. Veliko vlogo pri prireditvah imajo sponzorji, ki želijo imeti svojo aktivacijo. Časi, ko si zgolj obesil transparent so mimo, to je samo dodatek. Vsakega sponzorja je potrebno vkomponirati v dogodek na primeren način, da se pri dogodku prepozna. Pri polmaratonu Run4Motion smo veseli, da se je Porsche Maribor aktivno vključil, saj je navsezadnje podprl dogodek, ki je namenjen ljudem, ki živijo ob Dravi.
Osebni arhiv
Edinstven dogodek je tudi največja parada rolanja v tem delu Evrope, znana pod Zzrolano mesto. Letos smo jo organizirali že sedemnajstič in še zmeraj je brezplačna. Včasih se premalo zavedamo kakšne prireditve, namenjene rekreaciji, imamo v Mariboru. Po drugih mestih organizirano rolajo in kolesarijo ponoči, predvsem na parkiriščih, pri nas pa lahko prerolaš ali prekolesariš pol Maribora sredi dneva, po kosilu, ob spremstvu tovornjaka, na katerem je DJ, policija skrbi za varnost, reševalci za morebitne padce,.. Ta dogodek ima res dobro energijo, zato se ga udeležujejo ljubitelji iz vse Slovenije. Lepo je videti takšno množico, ki se zabava na cestah zaprtih za promet ob spremstvu glasbe, zraven pa se rekreira. Pred leti je prišla pobuda, da bi dogodek organizirali v Ljubljani, pripravljeni smo bili pomagat organizatorjem, vendar so po nekaj mesecih obupali, predvsem zaradi dovoljenj.
Tudi Nočni tek na Kalvarijo ima posebno mesto v naši organizaciji, udeleženci se radi vračajo, saj vsako leto pripravimo nepozabno svetlobno kuliso, da osvetlimo stopnice, ki vodijo na Kalvarijo, ustvarimo dobro vzdušje in kvaliteten spremljevalni program. Tudi na tem dogodku ni štartnine, kar gre zahvala našim partnerjem, ki nas podpirajo. Za nas je vsak zmagovalec, ne glede kdo je najhitrejši. Ljudje so navdušeni nad dogodkom, letos celo nismo mogli sprejeti vseh interesentov, saj jih je bilo preveč.
Kakšen je odziv Mariborčanov in Mariborčank na tovrstne športne dogodke?
Odziv je dober. Naša filozofija je, da vse, česar se lotevamo, organiziramo na nivoju, s poudarkom na butičnosti. Če je prireditev drugačna in odstopaš od drugih, si udeleženci zapomnijo prireditev ravno po tem, zadovoljni pa so tudi sponzorji. Marsikdo se spomni znamenitega NESovega teka. Imeli smo plan, da jih izvedemo petnajst in ravno toliko smo jih. Brezplačna prireditev, pri kateri je vsak udeleženec dobil majico, rdeča nit prireditve pa je bila, da se je odvila med tednom, takoj po službi v centru mesta, ko se ljudje odpravljajo iz službe. Tako smo opozorili nase s hordo udeležencev, marsikdo je tistih nekaj kilometrov odtekel kar v kavbojkah. Na tak način smo opozorili na blagovno znamko Nes, ki je na začetku bila nepoznana, z našo pomočjo pa je postala zelo priljubljena na Štajerskem in širše po Sloveniji, saj skoraj ni bilo Slovenca, ki te znamke ne bi poznal. V naši organizaciji so bile še dvoranske prireditve, kot so Zvezde malega nogometa in All stars v dvorani UŠC, kjer so se znani obrazi pomerili med sabo, gostili smo skoraj vse znane in uspešne športnike, glasbenike, politike,….vsi so radi prihajali, saj jih je v dvorani pozdravila množica gledalcev, na vsakem dogodku jih je bilo preko tri tisoč. To je zdaj skoraj nemogoče izvesti, saj je prišlo do zamenjave generacij, takrat je to bilo možno.
Pri zadnjem dogodku ste sodelovali s Primožem Rogličem, kako je delati s športnikom svetovnega kova?
Zlati krog s Primožem Rogličem je prireditev, kjer ni polovičarstva, vse mora biti vnaprej točno dodelano in nismo si smeli privoščit napak, saj se je prireditev odvijala na cesti, vključenih je bilo veliko deležnikov. Nosilec dogodka je bila Nova KBM, ki s Primožem zadnja leta uspešno sodeluje, mi pa smo kot organizator prevzeli organizacijo na ključ. Banka že sama po sebi zagovarja visoke standarde, tudi projekt je bil tako zastavljen. Mogoče si nekdo zunanji ne predstavlja, kaj vse je potrebno da dogodek uspe. V tem rangu prireditve ni golaža, potrebno je bilo poskrbeti za vse, od dovoljenj, prijav, hrane, hrambe koles, garderobe, varnosti na trasi, protokola,…ipd.
Vedeli smo, kaj hočemo, zato smo se dobro pripravili. Kraja enega samega kolesa bi lahko pustila slab pečat, glede na to, da je vrednost koles na trgu Leona Štuklja presegla pol milijona evra, seveda tukaj niso všteta Primoževa kolesa, ki so neprecenljiva. Veseli in ponosni smo, da smo lahko bili del tako velikega dogodka. Primoža nismo obremenjevali s podrobnostmi organizacije, saj je bil v tekmovalnem ritmu, tako da je informacije prejel posredno od menedežerja in družine. Na koncu pa je bil več kot zadovoljen z organizacijo.
Osebni arhiv
Kako velika ekipa skrbi za organizacijo tovrstnih dogodkov, kot je Zlati krog s Primožem Rogličem, kako dolgo traja, da dogodek steče – od ideje pa do realizacije?
Na Zlatem krogu smo začeli resneje delati že leta 2020, ko je prišla osnovna ideja s strani banke Nove KBM. Za nas kot organizatorja je to bil velik izziv, ampak smo se čutili sposobne, da to izpeljemo, čeprav nismo imeli veliko izkušenj s kolesarskimi prireditvami. Nato se je formiral organizacijski odbor, kjer smo osnovno idejo, t.j. kolesarjenje s Primožem Rogličem z dobrodelno noto razvijali in postavili v neke okvirje. Nato nas je ustavila korona in dogodek smo bili primorani prestaviti za leto dni. Tudi v času epidemije nismo stvari odložili na »stand by«, ampak smo vseeno bili v stiku in razmišljali o dogodku. Postopoma so se priključevali ljudje različnih strok in na koncu je imel vsak svoje zadolžitve, katere so vsi odlično opravili.
Brez timskega duha takšnega projekta ne moreš izpeljati. Vsi smo si med sabo pomagali in učili drug od drugega, saj smo bili primorani zadostiti pogojem, ki jih nimajo niti prireditve večjega obsega. Logično je, da se lahko od direktorja Kolesarke dirke po Sloveniji, ki je sodeloval v organizacijskem odboru veliko naučiš, ampak Maribor je poseben tudi na tem področju, delali smo novo prireditev, ki še ni uveljavljena, zato nam je bilo zdaj težje. Ampak problemi nas niso ustavili, kvečjemu so nas še bolj povezali.
Za pridobitev vseh dovoljenj smo potrebovali cca. 4 mesece, na samem dogodku pa smo aktivno delali vsaj pol leta, od tega enkrat tedensko redne koordinacije, nato pa še skoraj na dnevni ravni med sabo, da nismo bili vsi z vsemi stvarmi obremenjeni.
Koliko deležnikov (ožjih, na lokalni, na državni ravni morda) sodeluje pri tako velikih projektih?
Velik projekt zahteva številno ekipo, vsaj na dan realizacije. V času priprav na dogodek je bilo nas v ožjem timu deset, vsak pa je bil odgovoren za svoje področje in je imel izkušnje ter znanje, da se je soočal z izzivi. Pri Zlatem krogu smo sodelovali z osmimi občinami, saj je kolesarjenje potekalo po njihovih cestah, morali smo pridobiti dovoljenja za javne površine, ceste v upravljanju DRSI, bili smo eden redkih organizatorjev, ki smo imeli del cest popolnoma zaprtih, ostale ceste pa smo obremenili z mobilno zaporo. Če želiš popolnoma zapreti cesto, je osnova elaborat s tehnično dokumentacijo. Potem so tukaj še vsa ostala dovoljenja, soglasja, priglasitve,…na koncu se nabere tega za eno debelo mapo. Veliko je dela z dokumentacijo, da pa projekt uspe, moraš vzporedno delati tudi na vsebini dogodka, ki vključuje pravzaprav vse, kjer se potem vključuje še zunanji team. Ko vse poteka po planih se praviloma nekje zatakne, tako smo tudi mi zaradi sanacije ceste, za katero smo že imeli izdano dovoljenje morali spreminjati traso. Ampak to spada zraven, pri takšnih situacijah moraš znati pravilno odreagirat.
Na dan dogodka je bilo v organizacijo vključenih več kot 200 oseb, od tega samo 155 na trasi, kjer je potekalo kolesarjenje. Velika zahvala gre občinam, policiji, rediteljem na motorjih, vsi ti so veliko prispevali, da je prireditev uspela.
