Ob ravnanju pristojnih služb, ki so v delu gozda na Rožniku, kjer je lastnica Mestna občina Ljubljana, poskrbele za sečnjo vseh večjih dreves na območju južnega pobočja pod vodo-hramom, je prvi vtis katastrofalen. Iz parka gozdnega značaja s krasnimi visokoraslimi drevesi in lepo urejenimi sprehajalnimi potmi med njimi je ostala »oskubljena goličava« ter razsute poti. Pri tem se vsi pristojni izgovarjajo na gozdno gospodarske načrte v skladu z zakonom o gozdovih, na podlagi katerih se lahko v gozdovih seka. Zakon o gozdovih določa, kakšne so funkcije gozdov, tudi socialne, varovanje naravnih vrednot, varovanje kulturne dediščine, ter estetska funkcija, in druge. V okviru naštetega se nekateri gozdovi določilo kot »gozdovi s posebnim pomenom«, in tak primer je celoten gozdni sestoj na Rožniku.
Območje KP TRŠ ima več plasti zaščite, ki bi morale biti vse združeno in koordinirano vgrajene v odlok o gozdu s posebnim namenom. Gre za varovanje po zakonu o ohranjanju narave, po zakonu o varovanju kulturne dediščine (evidenčna številka enote: 22736, Ljubljana - Kulturna krajina Rožnik in Šišenski hrib dediščina vrste kulturna krajina), po zakonu o gozdovih (odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom Rožnik in Šišenski hrib – zaradi izjemno poudarjenih socialnih funkcij gozd s posebnim namenom), po zakonu o urejanju prostora (odlok o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del OPN MOL) in drugih.
Očitno je bil prav režim varovanja kulturne dediščine premalo izpostavljen na posvetu o upravljanju gozdov, ki so ga pripravili Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, biotehniško fakulteto, Mestno občino Ljubljana in Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in šišenski hrib, v torek, 14. marca 2023; tam je bilo to močno razvidno. Pojasnjeno je bilo, kako in kdaj je gozd na Rožniku in Šišenskem hribu dobil gozdno-gospodarski in upravljavski načrt, kakšne smernice nosilcev urejanja prostora so bile ob tem pridobljene ter da krajinska arhitektura pri vsem ni imela besede. Povedano je bilo tudi, da gre za »proizvodni gozd« in ne za »parkovni gozd«, saj takega poimenovanja slovenska zakonodaja ne pozna.
Podrobnejši opis režima varovanja kulturne dediščine na območju KP TRŠ je: varuje se Kulturna krajina Rožnika in Šišenskega hriba z med vojnama urejenimi peščenimi potmi, povezana s klasičnim delom parkovne zasnove Tivolija. Kulturna krajina obsega hribovito območje Rožnika in Šišenskega hriba, zahodno od mestnega jedra Ljubljane. V okviru zakona o varstvu kulturne dediščine se omenja možnost obravnave s »konservatorskim načrtom za prenovo« za območje kulturne krajine.
Vsekakor bi pričakovali, da se tudi upravljanje gozda s posebnim namenom na območju kulturne dediščine ob tako drastičnih posegih vanj, kot je sedanji obsežen in radikalen posek, uskladi s postopkom varstva kulturne dediščine, kot ga omogoča zakonodaja. Obvezna izhodišča za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov so okoljska izhodišča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja. Glede na to določilo ne bi bila odveč uvedba postopka (celovite) presoje vplivov na okolje, iz katerega bi bilo razvidno, kakšne posledice okolju naredi tako radikalno sekanje v gozdni površini ob mestu. V primeru KP TRŠ je gozdno-gospodarski načrt očitno vključeval naravovarstvene pogoje, zelo slabo pa kulturno-varstvene pogoje, pa tudi okoljevarstvene, kot jih narekuje OPN MOL – ID, posebej še v poglavju 17 (ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba), glede na rezultat, ki ga gledamo danes.
Za konec: zelo problematični so gradbeni posegi tik ob južnem gozdnem robu in neposredno na meji z zavarovanim območjem KP TRŠ, vzhodno od pozicije znane stavbe Vile Vere. In posegi v naravne vodotoke (škarpiran breg, nasutja ob potoku, ipd.) v sklopu teh urbanistično zelo problematičnih gradenj.
Le kako so vse te gradnje in prostorsko-okoljske spremembe pridobile soglasja pristojnih inštitucij (tudi za prostor), saj gre za skoraj nikakršne odmike od površin zavarovanih območij, čeprav so odmiki in varstveni pasovi predpisani?
Martina Lipnik, Ljubljana
