Glas ljudstva političnim strankam predal 138 zahtev, pričakujejo njihovo jasno opredelitev

V pobudi Glas ljudstva so na politične stranke, sodelujoče na prihajajočih državnozborskih volitvah, naslovili 138 zahtev. Od strank pričakujejo, da se do zahtev jasno opredelijo in se zavežejo k njihovemu izpolnjevanju. S tem želijo prispevati k temu, da bi bili volilci o političnih opcijah bolje seznanjeni in bi se udeležili prihajajočih volitev.

 V pobudi Glas ljudstva so na politične stranke naslovili 138 zahtev. 
Od strank pričakujejo, da se do zahtev jasno opredelijo in se 
zavežejo k njihovemu izpolnjevanju.  Foto: STA
V pobudi Glas ljudstva so na politične stranke naslovili 138 zahtev. Od strank pričakujejo, da se do zahtev jasno opredelijo in se zavežejo k njihovemu izpolnjevanju.  Foto: STA

LJUBLJANA > Zahteve so razdelili na enajst tematskih področij, ki zadevajo dostojno delo in socialne pravice za vse, globalno pravičnost, dostopnost stanovanj, vladavino prava in človekove pravice, več demokracije in reformo političnega sistema, svobodo medijev in kulture, pravični podnebni prehod in zaščito narave, trajnostno gospodarstvo in javne storitve, razvoj izobraževanja in znanosti, dostopno javno zdravstvo in zeleno infrastrukturo. Med njimi je 30 zahtev, "ki bi jih bilo po oceni predlagateljev nujno realizirati do konca leta 2022".

Tea Jarc iz sindikata Mladi plus je dejala, da današnji dan predstavlja pomemben korak v razvoju civilno-družbenih gibanj in "premik k bolj vsebinski predvolilni tekmi". Prav tako meni, da "mora politika boljše prihodnosti aktivno sodelovati s civilno družbo ter delovati glede na dejanske potrebe, zahteve za dobrobit ljudi in okolja".

Pobuda Glas ljudstva združuje več kot 1800 aktivnih posameznikov in več kot 100 organizacij civilne družbe, med drugim Greenpeace Slovenija, Transparency International Slovenija, Amnesty International Slovenija, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Sindikat novinarjev Slovenije, Slovenska filantropija, Sindikat Mladi plus, Inštitut 8. marec in Umanotera.

Napovedali so tudi vzpostavitev spletnega orodja Volitvomat. Z njim bodo po prejetih odzivih strank na njihove zahteve volilci lahko preverili, v kolikšni meri se osebna stališča politikov skladajo s stališči strank.

"Nikakor ne pričakujemo, da vse zahteve sovpadajo s programi vseh strank ali da naj jih te obkljukajo v duhu načelne podpore. Pričakujemo pa, da bodo stranke odgovorno preučile zahteve in potrdile zgolj tiste, ki jih nameravajo dejansko vključiti v svoj program in si po svojih najboljših močeh prizadevati k njihovi uresničitvi," je dejala Jarčeva.

S tem skušajo pomagati volilcem, ki ne vedo, koga naj volijo na prihajajočih državnozborskih volitvah. Kot so zapisali v sporočilu, tako "ne bodo zadostovali sveži obrazi, ampak bo morala vsaka stranka nastopiti z vsebinskim programom, jasnimi stališči in trdnimi zavezami".

Prav tako je eden njihovih ciljev, da bi bila udeležba na državnozborskih volitvah čim večja. Pred volitvami se bodo podali tudi na terensko kampanjo po Sloveniji, v kateri bodo spodbujali ljudi, da se udeležijo volitev. "Nizka volilna udeležba zmanjšuje legitimnost izvoljenih predstavnikov, hkrati pa zmanjšuje tudi nivo demokracije," je dejala Jarčeva.

Zahteve so danes na Trgu republike prevzele parlamentarne stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, pa tudi nekatere zunajparlamentarne, ki bodo na prihajajočih državnozborskih volitvah merile na prestop parlamentarnega praga, med drugim LIDE, Vesna, Z.Dej, Piratska stranka in društvo Bodi sprememba.


Najbolj brano