Vlada hiti z dokumenti za Evropsko komisijo

Vlada bo na četrtkovi seji predvidoma obravnavala nacionalni reformni program in program stabilnosti za leto 2022, ki ju mora tako kot preostale države članice najpozneje do konca tega meseca poslati v Bruselj. Z dokumentoma je povezan okvir za pripravo proračunov, verjetno pa bo imela na mizi tudi najnovejše gospodarske napovedi.

 Foto: STA
Foto: STA

LJUBLJANA > Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta dva ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike ter prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije. Lani je namesto reformnega programa vlada v Bruselj poslala nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, s katerimi je določila, za katere reforme in projekte bo namenila sredstva iz evropskega sklada za okrevanje po koronski krizi.

Program stabilnosti se osredotoča na makroekonomski razvoj, fiskalno politiko in javne finance, nacionalni reformni program pa opisuje ukrepe in napovedane strukturne reforme. Letos ju je vlada pripravljala v razmerah bližajočih se državnozborskih volitev, zato konkretnejših ukrepov v njih ni pričakovati, pač pa se bo z oblikovanjem teh po vsej verjetnosti ukvarjala nova koalicija.

Fiskalni svet opozarja predvsem na strukturno slabšanje slovenskih javnih financ

Na osnutek programa stabilnosti 2022 čaka tudi fiskalni svet, saj mu njegovo obravnavo skupaj s predlogom okvira za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2023-2025 še pred posredovanjem v Bruselj nalaga zakon o fiskalnem pravilu. O zamudi in ugotovitvi, da prihaja do kršitev domače zakonodaje in evropskih dogovorov, je že pred časom obvestil tako vlado kot državni zbor.

Fiskalni svet opozarja predvsem na strukturno slabšanje slovenskih javnih financ, ki ga je sicer izredno visoka konjunktura doslej v veliki meri zakrivala. A z vojno v Ukrajini in zaostritvijo geopolitičnih razmer so se tveganja povečala, nevarnost za znatno povečanje javnofinančnih odhodkov pa po oceni fiskalnega sveta predstavljajo tudi različne subvencije za omilitev vpliva hitre rasti cen, opozarja tudi na previdnost pri zahtevah za dvige plač v javnem sektorju.

Rast javnofinančnih odhodkov v času epidemije covida-19 je vlada doslej zagovarjala z možnostjo poceni zadolževanja države, kar je med drugim omogočilo tudi znižanje dolga države samo lani za pet odstotnih točk na 74,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Vendar pa se pogoji za zadolževanje za potrebe financiranja proračuna v zadnjem času slabšajo in pričakovati je, da bo to kljub vsem ukrepom za prestrukturiranje dolga dražje kot v zadnjih letih.

Opozicija: Vlada je pred volitvami prikrivala slabo stanje v javnih financah

Pri snovanju okvira za pripravo proračunov sektorja država in dokumentov za Evropsko komisijo se vlada vsako leto opira na spomladansko napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). To so na uradu pripravili že pred mesecem dni, vendar se je ministrski zbor v predvolilnem času ni odločil obravnavati, saj je pričakovati, da bo nekaj slabša od jesenske. Da vlada pred volitvami prikriva slabo stanje v javnih financah, je takrat opozarjala tudi opozicija.

Septembra lani je Umar Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v višini 4,7 odstotka. Toda močan gospodarski odboj po vsem svetu je že proti koncu leta 2021 začel po vsem svetu spodbujati rast cen, predvsem energentov. Posledično so poskočile cene hrane in drugih dobrin. Ob še vedno visoki negotovosti v povezavi z epidemičnimi razmerami so se podjetja soočila tudi z omejitvami pri dobavah in pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Vsemu temu se je nato pridružil še en dejavnik tveganja - vojna v Ukrajini.

Evropska komisija je sredi februarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8-odstotno rast v letu 2022. Še bolj pesimističen je Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je prejšnji teden znižal napoved letošnje rasti za 0,9 odstotne točke na 3,7 odstotka. Leta 2023 naj bi se gospodarska rast v Sloveniji po oceni Bruslja umirila na 3,6 odstotka, po oceni IMF pa na tri odstotke.

Pričakovati je, da se bo vlada s pomladansko napovedjo Umarja seznanila na četrtkovi seji. Da ta točka dnevnega reda čaka na čas po volitvah, je že sredi aprila potrdil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Kot je dejal, izkušnje iz preteklosti kažejo, da so se Umarjeve gospodarske napovedi lahko izkazale za "malce preveč pesimistične" oz. "podvrednotene". "Vlada je zato ocenila, da je smiselno, da Umar še enkrat pretehta, ali so vsi vstopni parametri za samo napoved realni ali ne," je pojasnil.

Na Umarju so medtem za STA že konec marca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. "Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi," so podčrtali. Po neuradnih informacijah naj bi napoved za letos poslabšali za 0,5 odstotne točke na 4,2 odstotka.


Najbolj brano