Svet Evrope za obravnavo vseh oblik nasilja nad ženskami v Sloveniji
Manj je politične pozornosti in financiranja na področju drugih oblik nasilja nad ženskami iz konvencije.
Odpri galerijo
Poročilo poudarja, da bi se moralo na vse oblike nasilja nad ženskami bolj odzivati tudi kazensko pravosodje. FOTO: Lucy Nicholson/Reuters
Vlada je v sredo sprejela poročilo skupine strokovnjakov Sveta Evrope (SE) za ukrepanje proti nasilju nad ženskami o tem, kako Slovenija uresničuje Istanbulsko konvencijo. Skupina meni, da sprejeti ukrepi ne pokrivajo vseh oblik nasilja iz konvencije. Po mnenju skupine se mora Slovenija na vse oblike nasilja odzvati na celosten način.
Vlada je zapisala, da je zadolžila ministrstva in vladne službe za izvajanje sprejetih priporočil skladno z njihovimi pristojnostmi.
Poročilo glede uresničevanja konvencije SE o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter o boju proti njima, t. i. Istanbulske konvencije, ugotavlja, da so zdaj pri nas res kriminalizirane tudi oblike nasilja, kot sta zalezovanje in prisilna poroka, opredelitev posilstva in spolnega nasilja pa je bila spremenjena. Vendar pa je manj politične pozornosti in financiranja na področju drugih oblik nasilja nad ženskami iz konvencije. Med njimi sta denimo psihično nasilje in spolno nadlegovanje zunaj delovnega mesta.
Številne intervencije organov pregona in socialnih služb se ne izvajajo ob polnemu priznavanju s spolom povezanih zlorab v odnosih, nadaljuje poročilo. Prav tako bi morali v teh intervencijah priznavati družbenoekonomsko diskriminacijo in neenakovreden položaj žensk v družbi. Med intervencijami ne priznavajo niti negativnih spolnih stereotipov in seksističnih ravnanj, ki vplivajo na ženske in jih v vsakodnevnem življenju postavljajo v slabši položaj.
Glede na to si je po mnenju skupine treba bolj prizadevati, da bi zakonodajni ukrepi, usposabljanja in ukrepi na področju ozaveščenosti obravnavali različne oblike nasilja nad ženskami kot pojav, povezan s spolom.
Za vse strokovnjake, vključene v preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami, bi moralo biti usposabljanje o vseh oblikah nasilja nad ženskami obvezno, izhaja iz poročila. Ker tega zdaj ni, se nenehno pojavljajo težave pri ustreznem odzivanju. Poročilo nenazadnje poudarja, da bi se moralo na vse oblike nasilja nad ženskami bolj odzivati tudi kazensko pravosodje.
Vlada je zapisala, da je zadolžila ministrstva in vladne službe za izvajanje sprejetih priporočil skladno z njihovimi pristojnostmi.
Poročilo glede uresničevanja konvencije SE o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter o boju proti njima, t. i. Istanbulske konvencije, ugotavlja, da so zdaj pri nas res kriminalizirane tudi oblike nasilja, kot sta zalezovanje in prisilna poroka, opredelitev posilstva in spolnega nasilja pa je bila spremenjena. Vendar pa je manj politične pozornosti in financiranja na področju drugih oblik nasilja nad ženskami iz konvencije. Med njimi sta denimo psihično nasilje in spolno nadlegovanje zunaj delovnega mesta.
Številne intervencije organov pregona in socialnih služb se ne izvajajo ob polnemu priznavanju s spolom povezanih zlorab v odnosih, nadaljuje poročilo. Prav tako bi morali v teh intervencijah priznavati družbenoekonomsko diskriminacijo in neenakovreden položaj žensk v družbi. Med intervencijami ne priznavajo niti negativnih spolnih stereotipov in seksističnih ravnanj, ki vplivajo na ženske in jih v vsakodnevnem življenju postavljajo v slabši položaj.
Glede na to si je po mnenju skupine treba bolj prizadevati, da bi zakonodajni ukrepi, usposabljanja in ukrepi na področju ozaveščenosti obravnavali različne oblike nasilja nad ženskami kot pojav, povezan s spolom.
Za vse strokovnjake, vključene v preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami, bi moralo biti usposabljanje o vseh oblikah nasilja nad ženskami obvezno, izhaja iz poročila. Ker tega zdaj ni, se nenehno pojavljajo težave pri ustreznem odzivanju. Poročilo nenazadnje poudarja, da bi se moralo na vse oblike nasilja nad ženskami bolj odzivati tudi kazensko pravosodje.
