32-letnik z vzdevkom "El Raton" (Miška) naj bi pomagal voditi očetove operacije preprodaje drog, odkar je bil El Chapo leta 2017 izročen ZDA, kjer trenutno prestaja dosmrtno zaporno kazen. Mlajšega Chapa so iskali tudi v ZDA, kjer so za informacije, ki bi pripeljale do aretacije, ponujali pet milijonov dolarjev. Ni jasno kdo v Mehiki bo pobral ta zajeten kup denarja.
Aretacija je bila dramatična, in sicer s streljanjem in zažiganjem avtomobilov. Ovidio Guzman je skupaj z bratom nadzoroval deset laboratorijev za amfetamine v Sinaloi ter to prodajal skupaj s kokainom. Brata Guzman sta prav tako naročala umore konkurentov in policijskih informatorjev, njihovih družin in celo menda umor mehiške pevke, ki ni želela peti na Ovidijevi poroki.
Ovidia Guzmana so Mehičani že zaprli leta 2019, vendar so ga hitro izpustili, ko je kartel sprožil vsesplošno vojno. Predsednik Mehike Andres Manuel Lopez Obrador je bil zaradi tega deležen ostrih kritik, vendar je vztrajal, da je šlo za zaščito življenj civilistov.
Preprodajalci so na primer v Culiacanu odprli ogenj na ljudi s strojnicami in jih več pobili ter grozili, da bodo s tem nadaljevali. Zaradi tega je vlada zvezne države Sinaloa v četrtek po zadnji aretaciji ljudi pozvala, naj ostanejo doma.
Do aretacije je prišlo le nekaj dni pred načrtovanim vrhom "treh amigosov" v mehiški prestolnici. Mehiškega predsednika bosta prihodnji teden v Ciudad de Mexicu obiskala kanadski premier Justin Trudeau in predsednik ZDA Joe Biden.
Vojna proti mamilom, ki se nadaljuje brez pravih rezultatov, saj za vsako količini zaplenjenega mamila na ulice pride desetkrat več, je bila najhujša v Mehiki leta 2006, ko je vlada skušala kartele zatreti z vojsko. Posledica je bila 340.000 mrtvih v letu dni, mamila pa so še naprej preplavljala ameriški trg. Eno od žarišč mamilarskega nasilja ostaja Ciudad Juarez, ki je takoj čez mejo pri teksaškem El Pasu, kamor v nedeljo potuje Biden, da izpostavi probleme na južni meji.
Minulo nedeljo so morilci kartelov napadli zapor v Ciudad Juarezu, pri čemer je bilo ubitih skoraj 20 ljudi, 25 zapornikom pa je uspelo pobegniti. Naslednji dan je bilo med policijsko operacijo, ko so lovili prebegle zapornike, ubitih sedem ljudi.
Med mrtvimi je bil tudi Ernesto Alfredo Pinon, znan kot "El Neto", vodja tolpe, povezane s kartelom Juarez. Pinon, ki je bil leta 2010 obsojen na več kot 200 let zapora zaradi ugrabitve in umora, je bil po navedbah oblasti ubit v četrtek v streljanju z varnostnimi silami.