Kot umetnost živi, kar so oglodali črvi, kar je razžrla rja

V novogoriški galeriji Gong še lahko ujamete zanimiv raziskovalni projekt, ustvarjalni dialog med grafiko in fotografijo, ki ga tketa tržaška umetnika Franc Vecchiet in fotograf Andrej Furlan. Razstavo Stičišča, ki sooča njuna grafična in fotografska dela ter prostorsko instalacijo, so po sinočnjem javnem vodenju podaljšali še do 3. decembra.

 Grafik  Franc Vecchiet (levo)  in fotograf  Andrej Furlan v galeriji Gong ob  kustosinji Nataši Kovšca  Foto: Jernej Skrt
Grafik Franc Vecchiet (levo) in fotograf Andrej Furlan v galeriji Gong ob kustosinji Nataši Kovšca  Foto: Jernej Skrt

NOVA GORICA > Grafik Franc Vecchiet (1941) in fotograf Andrej Furlan (1966) že dolgo sodelujeta, njuni umetniški poti se kljub uporabi različnih izraznih medijev pogosto srečujeta. Prvi je eden pomembnejših tržaških umetnikov mednarodnega slovesa, že več kot štiri desetletja soustvarja italijansko in slovensko sceno. Ukvarja se s plastiko, kolažem in prostorskimi instalacijami, zlasti pa z grafiko, v kateri nenehno išče nove izrazne možnosti. Furlan, ki že vrsto let živi v Ljubljani in je prav tako v slovenskem kakor italijanskem prostoru uveljavljen fotograf, vseskozi eksperimentira z različnimi tehnikami in materiali. Navdih je že iskal tudi v Vecchietovih grafikah, tekstih in pogovorih z mojstrom. Tokratna razstava pa kaže, da se njuno delo v nekaterih fragmentih celo zrcali.

Projekt Stičišča preizprašuje skupna izhodišča grafike in fotografije, “ki izhajata iz znaka / zapisa, skupna pa jima je tudi reproduktibilnost, po Walterju Benjaminu obstajanje umetnine v različnih situacijah in okoljih”, je zapisala kustosinja Nataša Kovšca. A stična točka je prav rušenje omenjenih aksiomov in zamenjava dvodimenzionalnega nosilca podobe s tridimenzionalnim objektom, najdenim predmetom, opozarja.

Vecchietovo zgodnje raziskovanje grafičnih tehnik sta spodbujala Bogdan Borčič, profesor na grafičnem oddelku Akademije za likovno umetnost, in Avgust Černigoj z modernističnimi raziskovanji. V devetdesetih letih je Vecchiet kot matrice uporabljal lesene plošče, prepredene z organskimi strukturami, ki so jih izglodali črvi, kasneje pa kose obrabljenih talnih oblog iz umetniških šol, na katerih je učil: “Odločitev za uporabo najdenih predmetov v umetniških delih seveda korenini tako v tradiciji zgodovinskih avantgard kot tudi v njegovem kritičnem odnosu do tehnološkega napredka, ki po eni strani spodbuja razvoj novih umetniških praks, po drugi strani pa je vzrok za neštete probleme današnjega sveta - še posebej potrošništvo in prenasičenost sveta ne le z odpadki, ampak tudi z besedami in informacijami.”

Beleženje časa in ohranjanje spomina je očitno tudi pri Furlanu. Zadnja leta je fotografiral grafite in vpraskane znake v urbanem prostoru, teksturo pa poudaril s specifično tiskarsko tehniko. Uporabil je tudi novo tehniko stenske tetovaže (tattoowall), s katero ohranja plastičnost motivov, nekatere reliefe dodela še z roko. V novem ciklu Consecutio temporum predstavlja podobe slikovitih površin, natisnjenih na kovino.


Najbolj brano