Življenje je izgubila le ena oseba, ki je bila zaposlena na Meleminu, ostale žrtve pa so bile iz skupine ki je prišla v podjetje opravljat popravila in se je je v napačnem času znašla na napačnem mestu, je povedal kočevski župan Vladimir Prebilič. Med žrtvami je tudi voznik tovornega vozila, je še povedal župan, ki je izrazil upanje, da bodo poškodovani hitro okrevali.
V podjetju vzrok eksplozije še raziskujejo, najverjetneje pa je pri prečrpavanju surovine v skladiščni prostor prišlo do človeške napake zaposlenega pri pretakanju ene snovi v skladiščno posodo z drugo snovjo in sicer dietentriamina v posodo z epiklorhidrinom, je povedal Štefanič. Pri tem je prišlo do eksotermne reakcije in eksplozije, je pojasnil v oddaji Odmevi.
Dodal je, da so bili na ta sicer malo verjeten scenarij že pripravljeni, zato so bile tudi vse ekipe ustrezno pripravljene in so s svojo hitro reakcijo uspešno omejile posledice nesreče na okolje.
Štefanič je pohvalil reakcijo vseh služb, ki so delovale pri reševanju nesreče in v imenu podjetja svojcem žrtev eksplozije izrekel sožalje in jim ponudil podporo. Potrdil je, da bo podjetje zaenkrat ostalo zaprto, delovale bodo le določene nujne službe v delu podjetja, ki ni bil poškodovan v eksploziji. Dodal je, da se na podjetju zavedajo, da bo sanacija izredno zahtevna, zato bodo za pomoč zaprosili na pristojna ministrstva.
Jutranja eksplozija
Eksplozija je v podjetju Melamin v Kočevju odjeknila okoli 8.30. Takoj so bile aktivirane gasilske enote in zdravstvene enote, ekološki laboratorij z mobilno enoto, pa tudi helikopterska pomoč. Glavno cesto skozi Kočevje so zaprli, prebivalcem pa svetovali, da zaprejo okna in se ne gibljejo na prostem.
Uprava za zaščito in reševanje je sprva poročala o 10 poškodovanih, nato o 20, a je direktor družbe Srečko Štefanič v izjavi pojasnil, da je bilo v požaru v podjetju poškodovanih šest oseb. Štiri so oskrbeli v kočevskem zdravstvenem domu, dva s hujšimi opeklinami pa so prepeljali v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, kjer so sprva aktivirali načrt za množične nesreče.
Po besedah vodje intervencije, poveljnika Gasilske zveze Kočevje Leona Behina, je bil lahko poškodovan tudi kdo zunaj podjetja in je sam odšel po zdravniško oskrbo, a sam teh podatkov nima. Med gasilci, skupaj jih je v gašenju sodelovalo več kot 150, poškodovanih ni bilo.
Oba huje poškodovana sta življenjsko ogrožena, je v izjavi za medije povedal vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Uroš Tominc. Oba imata hude opekline po celotnem telesu, enega od njiju še niso uspeli identificirati. Obravnavajo ju kirurgi za plastično kirurgijo in opekline, ki bodo natančno ocenili poškodbe. Ali sta zunaj smrtne nevarnosti, bo predvidoma bolj jasno šele v naslednjih dneh.
Gasilci so v podjetju nadzorovali stanje in temperaturo porušene konstrukcije, ki se je morala ohladiti, da so lahko dostopali do mesta, kjer naj bi bili pogrešani. Po besedah Štefaniča je pogrešanih pet - en zaposleni v podjetju in štirje zunanji sodelavci dobaviteljskega podjetja iz Ljubljane. Kot je pojasnil, zaradi silovitosti eksplozije skorajda ni možnosti, da bi preživeli.
V podjetju vzrok eksplozije še raziskujejo, najverjetneje pa je pri prečrpavanju surovine v skladiščni prostor prišlo do človeške napake zaposlenega - zamenjave dveh surovin.
Gasilci so mesto dogodka pregledali in zaključili z iskanjem pogrešanih, je v zadnji izjavi za medije pojasnil poveljnik Gasilske zveze Kočevje Leon Behin. Na lokaciji ostaja 15 gasilcev, ki bodo pomagali pri varovanju in sodelovali s kriminalisti.
Intervencija je bila po njegovih besedah zelo zahtevna. Gasilci so ob pomoči pripadnikov Slovenske vojske sicer pričeli z dekontaminacijo Tomšičeve ceste v Kočevju, kjer bodo površine očistili.
Kočevski župan Vladimir Prebilič je požar označil kot največjo dosedanjo tragedijo v Kočevju, pozval k nadaljevanju običajnega življenja, kolikor je to le mogoče. Napovedal je povrnitev škode prebivalcem, ki je nastala na širšem območju ob podjetju, kar je potrdil tudi Štefanič.
Eksplozija je hudo poškodovala stavbo podjetja, udar je povzročil popokana okna tudi v okolici. Eksplodiralo je na pritekališču, kamor so dostavili cisterne surovine, šlo je za snov epiklorhidrin, ki je ena od surovin za izdelavo smol.
Toksikologinja Lucija Šarc je pojasnila, da je epiklorhidrin močno eksploziven. "Na srečno nima hudih sistemskih učinkov, je pa močen iritant, dražeče deluje, lahko povzroča trajno poškodbo oči, nevaren je za dihalne poti," je naštela. Po njeni oceni koncentracije v zraku najverjetneje niso takšne, da bi lahko povzročile resne zdravstvene težave osebam, ki so bile v času nesreče v bližnji okolici. Malo verjetno je tudi, da bi se zaradi izpostavljenosti epiklorhidrinu težave pojavile naknadno.
Po prvih podatkih analize ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) v ozračju ni prisotnih nevarnih snovi, le delci saj in dima. Na vode po besedah Štefaniča ni bilo nobenih vplivov, pri čemer se je skliceval na podatke Agencije RS za okolje (Arso). Po besedah vodje intervencije Behina tudi ni prišlo do iztekanja požarne vode v okolje, kar pomeni, da "se vse vode, ki so bile onesnažene, nahajajo v rezervoarjih, ki jih ima v ta namen Melamin, in bodo v nadaljevanju odpeljane".
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je pohvalil odziv vseh pristojnih. Predvsem ga veseli, da so se veliko naučili od preteklih podobnih dogodkov, na primer vrhniškega Kemisa. Poleg gasilcev, "ki so vedno dobri", je posebej izpostavil odzive Arsa, ELME, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Slovenske vojske, ki je v nesreči tudi priskočila na pomoč.
Melamin je kemično podjetje, katerega glavna dejavnost je proizvodnja plastičnih mas, barv, lakov in podobnih premazov ter drugih kemičnih izdelkov. Ustanovljeno je bilo leta 1954 v Kočevju in po podatkih iz konca leta 2021 zaposluje 194 delavcev.
V evropskem prostoru je Melamin poznan predvsem kot dobavitelj smol za papirno in gradbeno industrijo ter impregniranih dekorativnih papirjev za pohištveno industrijo. V svetovnem merilu pa postaja vse bolj prepoznaven z izdelki za lakarsko in gumarsko industrijo.
Kemična tovarna Melamin zaradi narave proizvodnje spada med obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje oziroma med t. i. seveso zavezance. Zanje velja strožji in redni inšpekcijski nadzor, je za STA med drugim opozoril Tomaž Vilfan iz Gasilske zveze Slovenije. Za tovrstne in tudi ostale obrate je pomembna požarna preventiva, je poudaril.
