Samo emisije iz prometa, ki jih med drugim spodbuja okrevanje letalske industrije po pandemiji covida-19, bodo letos več kot dva odstotka višje kot lani. Emisije, povezane s premogom, pa bodo - potem ko so številni mislili, da so vrhunec dosegle leta 2014 - rekordne.
»Porabo nafte spodbuja okrevanje po pandemiji, porabo premoga pa vojna v Ukrajini,« je pojasnil raziskovalec Glen Peters iz norveškega podnebnega inštituta Cicero. Skupno bodo emisije ogljikovega dioksida presegle 40,6 milijarde ton, kar je po Petersovih besedah globoko zaskrbljujoče. »Emisije so pet odstotkov nad ravnijo, za katero so se države dogovorile ob podpisu pariškega sporazuma 2015,« je izpostavil.
Nove številke po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kažejo na to, kako težko je zmanjšati emisije za dosego glavnega cilja pariškega sporazuma - globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Če bi to številko presegli, bi po opozorilih znanstvenikov lahko presegli prelomno točko v podnebnem sistemu.
