Komaj dober teden stara skrajno desno-verska izraelska vlada se je že znašla pod domačimi in tujimi pritiski. Varnostni svet OZN je opravil razpravo o provokativnem obisku ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira v tretjem najsvetejšem kraju islama, kompleksu Al Aksa v starem mestnem jedru Jeruzalema. Medtem se v Izraelu vrstijo kritike in protesti zaradi predlagane pravosodne reforme, s katero bi se porušilo ravnovesje moči med zakonodajno, izvršno in pravosodno vejo oblasti.
Načrtovani posegi v pravosodje
Da bo nova izraelska vlada stopila po poti drugih iliberalnih režimov, ki so si za tarčo svojih reformnih posegov izbrali pravosodje, se je nakazovalo že v času koalicijskih pogajanj. Sedaj so svoje načrte uresničili. Pravosodni minister Jariv Levin je v parlamentu predstavil načrtovane spremembe v pravosodju, za katere je ocenil, da bodo povrnile ravnotežje med vsemi tremi vejami oblasti. Levin namreč ocenjuje, da se sodniki preveč vmešavajo v različne zadeve, reforme so po njegovi oceni potrebne tudi zato, ker je zaupanje javnosti v pravosodni sistem padlo na rekordno nizke ravni. Toda kritiki te načrtovane reforme iz vrst odvetnikov, sodnikov in civilne družbe ocenjujejo, da se rušijo temelji izraelske demokracije.
Največji poseg v sistem ravnovesij in zavor pomeni nova predlagana možnost, da parlament z absolutno večino vnovič potrdi zakonodajo, ki jo je vrhovno sodišče v svoji presoji opredelilo za neustavno. Izrael sicer nima niti ustavnega sodišča niti ustave. Temeljne pravice opredeljujejo tako imenovani »temeljni zakoni«, vrhovno sodišče pa presoja skladnost sprejete zakonodaje s temeljnimi zakoni.
Drug poseg v pravosodje je usmerjen v način imenovanja vrhovnih sodnikov. Pravosodni minister Levin želi politiki dati prevladujoč vpliv pri izbiri vrhovnih sodnikov. V posebnem svetu, ki potrjuje vrhovne sodnike in je sestavljen iz poslancev, sodnikov ter pravnikov, naj bi poslanci poslej predstavljali večino. S tem bi vsakokratna oblast dobila možnost imenovanja sodnikov po svoji politični meri.
Že tedne se proti tem načrtovanim reformam, ki so bile sedaj slednjič predstavljene v parlamentu, vrstijo protesti najrazličnejših civilnodružbenih in strokovnih združenj. Nasprotujejo jim izraelski predavatelji pravnih znanosti, upokojeni izraelski sodniki, združenje ameriških judovskih pravnikov, pa tudi prejšnji premier Jair Lapid. Vrstijo se protesti pred parlamentom, včeraj so potekali tudi pred domom pravosodnega ministra Levina. Predsednik izraelske odvetniške zbornice Avi Himi je dogajanje v Izraelu primerjal s podrejanjem pravosodja na Poljskem, Madžarskem, v Rusiji in Turčiji, kar je tam vodilo do hiranja demokracije.
Okupator sankcionira okupirane
Tako kot novi izraelski vladi ni pogodu ustroj izraelskega pravosodja, tudi ne priznava veljave poskusom, da bi o izraelskih dejanjih odločala tuja sodišča. To sicer ni novost zdajšnje vlade. Med takšna dejanja zagotovo sodi včerajšnja odločitev Netanjahujeve koalicije, da uvede sankcije proti Palestincem, ker je generalna skupščina OZN ob koncu lanskega leta potrdila predlog palestinske uprave, da Meddržavno sodišče v Haagu zaprosi za pravno mnenje o zakonitosti izraelske okupacije palestinskih ozemelj.
Ker Palestinci proti Izraelu po oceni nove vlade vodijo vojno na mednarodnem in pravnem parketu, jih bodo doletele sankcije na gospodarskem področju in v vsakdanjem življenju. Vlada bo zadržala dobrih 37 milijonov evrov davkov, ki jih po vmesnih mirovnih sporazumih pobira za palestinsko upravo in jih nato posreduje v Ramalo. Z zaseženim denarjem nameravajo izplačati odškodnine žrtvam terorizma. Prav tako Palestincem na delu zasedenega Zahodnega brega ne bodo več izdajali gradbenih dovoljenj.
