V Kijev je v sredo nenapovedano prišel predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Na Twitterju je objavil fotografijo z železniške postaje v ukrajinski prestolnici in pod njo zapisal: "V Kijevu, v srcu svobodne in demokratične Evrope."

Po poročanju Reutersa je Ukrajini obljubil nadaljnjih 1,5 milijarde evrov vojaške pomoči, Zelenskemu pa zagotovil, da bo Evropska unija storila vse, da bo Ukrajina dobila vojno z Rusijo. Michel je za 5. maj napovedal donatorsko konferenco, s katero bodo vzpostavili solidarnostni sklad za obnovo Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je ob tem zavzel za sprejetje šestega svežnja sankcij proti Rusiji, ki mora po njegovih besedah vključevati tudi embargo na uvoz ruske nafte v EU. "Brez tega sveženj ne bo dovolj močen," je poudaril. Pozval je še k izključitvi vseh ruskih bank iz sistema SWIFT.

Zelenski privolil v ponudbo Rusije

Zelenski se je ob tem odzval tudi na ponudbo Rusije o končanju spopadov.

Kot je dejal po pogovoru z Michelom, je pripravljen osvoboditi ruske vojne ujetnike v zameno za varen prehod civilistov in ukrajinskih vojakov iz Mariupolja, v katerem naj bi bilo še vedno okoli 100.000 prebivalcev.

Dodal je, da se stanje v tem obmorskem mestu poslabšuje, saj da naj bi bilo več sto ranjenih, ki nimajo ustrezne zdravniške pomoči. Ob tem je potrdil, da je v jeklarni v Azovstalu okoli tisoč ukrajinskih vojakov.

Rusija Kijevu predala predlog o končanju vojne

"Naš osnutek dokumenta smo predali ukrajinski strani, v njem pa so absolutno jasne in podrobne formulacije," je dejal Dmitrij Peskov in pojasnil, da Kijevu niso predložili roka za odgovor.

Vsebina predloga za zdaj javnosti ni znana.

Peskov je dal ob tem jasno vedeti, da Moskva ni zadovoljna s trenutnim tempom pogajanj. "Večkrat smo že rekli, da si želimo več dinamičnosti ukrajinske strani," je še povedal in poudaril, da je zdaj na potezi Ukrajina.

Še pred tem je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova dejala, da Rusija ne zaupa več ukrajinskim pogajalcem, saj stalno spreminjajo stališče in se ne držijo dogovorov.

Rusija in Ukrajina sta začeli pogajanja 28. februarja, štiri dni po začetku vojne.

Rusija med drugim zahteva, da Ukrajina ostane nevtralna in se odreče samooklicanim regijam Lugansk in Doneck ter prizna Krimski polotok kot del Rusije. Kijev medtem vztrajno zavrača možnost, da bi se odrekel kakšnemu delu svojega ozemlja.

Iztekel se je novi ultimat za predajo borcev v Mariupolju

Medtem pa je Kremelj "borcem nacionalističnih bataljonov" postavil nov ultimat, in sicer da do 14.00 po moskovskem času končajo vojaške operacije in odložijo orožje. Podoben ultimat ukrajinskim borcem je bil podan že v ponedeljek in torek, a predaje ni bilo.

Poveljnik ukrajinskih marincev v Mariupolju je opozoril, da njegove sile morda vidijo "zadnje dneve, če ne ur". Ob tem je pozval k evakuaciji. "Imamo le še nekaj ur, pomagajte. Sovražnik nas v številu prekaša z deset proti enemu," je na Facebooku sporočil poveljnik marincev Sergij Volina, čigar enota se je zatekla v železarno.

V jeklarno Azovstal so se zatekli tako ukrajinski vojaki kot civilisti. Rusija sicer zavrača ukrajinske navedbe, da se v zakloniščih pod železarno skriva približno tisoč civilistov. Mestni svet v Mariupolju je zatrdil, da so ruske enote v mestu osvojile še nekaj položajev, a da Mariupolj še ni dokončno padel v ruske roke.

Evakuacija iz Mariupolja

Ukrajina se je z ruskimi silami dogovorila o vzpostavitvi varnega humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz Mariupolja, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Evakuacijo so organizirali danes ob 14. uri po krajevnem času v smeri Zaporožja. Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je pozval ljudi, naj zapustijo mesto, saj bodo v Zaporožju na varnem. "200.000 prebivalcev Mariupolja je že lahko zapustilo mesto. Danes so ti ljudje na varnem. Dragi prebivalci Mariupolja, Ukrajina čaka na vas," je sporočil na Telegramu.

Sorodna novica "Svoje žrtve so zlorabili in številne nato ubili."

Po njegovih ocenah je v mestu še okoli 100.000 ljudi, danes pa bi lahko z 90 avtobusi rešili okoli 6000 ljudi, je poročal BBC, ki je pozneje objavil, da naj bi na desetine civilistov z avtobusi začelo zapuščati Mariupolj v smeri Zaporožja.

Ukrajino zapustilo pet milijonov ljudi

Po podatkih Združenih narodov je sicer od začetka vojne v Ukrajini državo zapustilo že več kot pet milijonov ljudi. Gre za najhitreje rastočo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Po drugi strani se je od začetka vojne, 24. februarja, do danes 1,1 milijona ukrajinskih državljanov vrnilo v državo, je sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskih mejnih sil Andrij Demčenko, poroča AFP. Pri tem sicer ni navedel, ali gre za ljudi, ki so zapustili državo zaradi vojne, ali pa so med njimi tudi tisti, ki so Ukrajino zapustili pred tem.

Po ocenah lokalnih medijev naj bi se samo v Kijev vsak dan vrnilo okoli 50.000 ljudi. Župan Kijeva Vitalij Kličko je že na začetku aprila, po umiku ruskih sil s položajev severno od ukrajinske prestolnice, ljudi pozval, naj se še ne vračajo, ker je mesto še vedno tarča ruskih raketnih napadov.

Nemčija zagotovila dolgotrajno vojaško podporo Ukrajini

Nemčija je pripravljena vojaško podpirati Ukrajino tako srednje- kot dolgoročno, je danes zagotovila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ob kritiki Kijeva, da bi lahko Berlin dobavil več orožja, je Baerbock dejala, da so v resnici v Ukrajino poslali več orožja, kot je to javno znano.

"Dostavili smo protitankovske rakete, rakete stinger in druge stvar, o katerih nismo nikoli javno spregovorili, zato da smo lahko hitro izvedli te dostave," je dejala.

Nemška vlada sicer trenutno ne vidi možnosti, da bi v Ukrajino dostavljala orožje nemške vojske. "Nemška vojska je dostavila vse, čemur se lahko odreče," je sporočil tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit. Zato se mora Ukrajini pomagati drugače, med drugim s financiranjem nakupov pri nemški orožarski industriji.

Berlin je tako že pripravil dogovor v sodelovanju z državami Nata in skupine G7, ki bi omogočil, da se starejše orožje, ki bi ga države poslale v Ukrajino, nadomesti z orožjem, narejenim v Nemčiji.

Nemčija je ob tem sporočila, da bo do konca leta zaustavila uvoz nafte iz Rusije. "Prav tako se pripravljamo na neodvisnost od ruske energije," je še dejala Annalena Baerbock.

Pentagon potrdil, da je Ukrajina prejela letala in rezervne dele

Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je medtem potrdil, da je Ukrajina dobila lovska vojaška letala in rezervne dele, ni pa povedal točno, od kod, koliko in za kakšna letala gre. Pošiljka je prispela teden dni po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden napovedal sveženj vojaške pomoči Kijevu za 800 milijonov dolarjev.

"Ukrajinske sile imajo zdaj več lovskih letal s fiksnimi krili, kot so jih imele pred dvema tednoma. Ne bi se spuščal v to, kaj zagotavljajo druge države, toda lahko rečem, da so ukrajinske sile dobile dodatno pomoč in dele, da povečajo svojo zračno floto," je dejal Kirby.

ZDA in Evropska unija so v torek napovedale, da bodo še naprej pošiljale pomoč Ukrajini. Biden se je po videoklicu sestal z voditelji Francije, Velike Britanije, Nemčije, Romunije, Poljske, Italije, Kanade, Japonske in Evropske komisije. Tudi kanadski premier Justin Trudeau je v torek napovedal, da bo Ottawa poslala več težkega orožja v podporo ukrajinskim silam, v skladu s prošnjo Zelenskega.

Rusija je medtem že prejšnji teden na ZDA naslovila uradno pritožbo zaradi vojaške pomoči Ukrajini in opozorila na "nepredvidljive posledice", če bodo pošiljke naprednega orožja še naprej prihajale.

Mesto Kremina v ruskih rokah

Ruska vojska je sicer okrepila ofenzivo po 480 kilometrov dolgi bojni črti na vzhodu Ukrajine, med drugim v Harkovu, od koder pa o napredovanju poročajo tudi ukrajinske sile. Ruske sile so zavzele mesto Kremina v Doneškem bazenu, od koder so se ukrajinske sile že umaknile, je potrdil regionalni guverner. Kremina, v kateri živi 18.000 ljudi, je tako prvo mesto, ki so ga v novi ofenzivi na vzhodu Ukrajine osvojili ruski vojaki. Združeno kraljestvo trdi, da napredek ruskih sil ovirajo "okoljski, logistični in tehnični izzivi".

Urad ZN-a za begunce (UNHCR) je sporočil, da je od začetka invazije Ukrajino zapustilo že več kot pet milijonov ljudi.

V Ukrajini naj bi se bojevalo do 20.000 ruskih plačancev

Neimenovani evropski uradnik je v torek povedal, da naj bi se v Ukrajini skupaj z moskovskimi silami bojevalo tudi do 20.000 plačancev iz ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner in drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije.

"Kar zadeva njihove zmogljivosti, nimajo težkih vozil in orožja. To je bolj pehota," je novinarjem v Washingtonu povedal evropski uradnik, ki ni želel biti imenovan. "Ti fantje se v glavnem uporabljajo kot množica proti ukrajinskemu odporu," je dodal.

Dejal je še, da v ruski invaziji sodeluje približno od 10.000 do 20.000 plačancev, vendar je težko reči, koliko jih je iz ruske zasebne vojaške skupine Wagner, ki naj bi bila sicer blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ter koliko iz Sirije in Libije.

Uradnik je dejal, da so borci iz Libije in Sirije prišli v vzhodno ukrajinsko regijo Doneški bazen. Konec marca je britansko obrambno ministrstvo sporočilo, da bo v bojih v Ukrajini verjetno sodelovalo več kot 1000 plačancev iz skupine Wagner, vključno z voditelji organizacije.
Evropski uradnik je dodal še, da se bo vojna po njegovih podatkih v štirih do šestih mesecih verjetno končala v slepi ulici, saj bodo ruske enote nadzorovale regijo Lugansk, ki je del Doneškega bazena, in vzpostavile majhen kopenski most med ozemlji pod nadzorom Rusije na jugu in vzhodu Ukrajine.

V Varnostnem svetu spet pozivi Rusiji

Varnostni svet Združenih narodov je v torek znova razpravljal o humanitarnem položaju v Ukrajini in ponovno so se vrstili pozivi Rusiji, naj konča to nesmiselno vojno, zaradi katere je iz države doslej pobegnilo že pet milijonov ljudi, sedem milijonov pa jih je razseljenih znotraj Ukrajine.

Namestnica Visokega komisarja ZN-a za begunce Kelly Clements je pozvala Varnostni svet, naj opravi svoje delo. "Noben kup odej, nobena vsota denarja, nobena količina zdravil ne bo ustavila smrti in uničevanja. Mi bomo še naprej dostavljali pomoč, vendar pa mora Varnostni svet opraviti svoje delo," je dejala.

Varnostni svet svojega dela ne more opraviti, ker je Rusija, ki je edina, ki lahko konča vojno, stalna članica Varnostnega sveta s pravico do veta. Doslej je enkrat že blokirala poskus resolucije s pozivom k takojšnjemu umiku svojih sil.

Generalni direktor Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Antonio Vitorino je opozoril, da bodo okrepljeni napadi na mesta v Ukrajini povzročili še več civilnih žrtev in beguncev. Tudi on je pozval Rusijo k prenehanju napadov, glede beguncev pa je med drugim opozoril države, ki jih sprejemajo, naj bodo pozorne na trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres pa je predlagal, da bi v času praznovanja pravoslavne velike noči od četrtka naprej za štiri dni zavladalo začasno premirje za umik civilistov in dostavo pomoči. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica se je strinjal, namestnik ruskega veleposlanika Dimitrij Poljanski pa v tem ni videl nobenega smisla.