Minister za finance o davkih, proračunu, krizi, ukrepih

Klemen Boštjančič v Sobotni prilogi napoveduje razpravo o davčnih spremembah v 2023, pojasnjuje negotove razmere in vladno ukrepanje pri spopadu s krizo.
Fotografija: Negotove razmere zahtevajo fleksibilnost ukrepanja v zelo kratkem času, pravi finančni minister Klemen Boštjančič. Foto Jure Eržen
Odpri galerijo
Negotove razmere zahtevajo fleksibilnost ukrepanja v zelo kratkem času, pravi finančni minister Klemen Boštjančič. Foto Jure Eržen

»Kmalu po novem letu nameravamo predstaviti predlog davčnih sprememb, ki ga bomo usklajevali z različnimi javnostmi. Ne govorim le o davku na nepremičnine, ampak o velikem paketu, ki bo v enem delu vključeval davek na premoženje. Spremembe bodo take, da ne bodo prizadele velike večine prebivalcev, kot se nam že zdaj očita,« nam je v pogovoru za jutrišnjo Sobotno prilogo povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Ključni vzrok, da se je vlada odločila za davčne spremembe, »je, da se davčna reforma nikoli ne dela samo v enem delu – tam, kjer daješ – kot je to naredila prejšnja vlada. V času, ko se je ta reforma sprejela, je bil pravi čas za sprejetje drugih reform. Ko nastanejo davčne spremembe, ki znižujejo davke, je čas, da se uvedejo tudi spremembe, ko v proračun lahko nekaj dobiš.«

Kar zadeva predvideni veliki proračunski primanjkljaj leta 2023, minister pravi, da z njim absolutno ni zadovoljen. »Imamo pa nekaj sreče, ker imamo intenziven investicijski cikel, ker se v teh letih prekrivajo trije paketi evropskih sredstev. Na voljo imamo rekordna evropska sredstva, ki morajo biti zelo ciljno uporabljena. S tega vidika bo leta 2023 zelo močan investicijski cikel. Kot ministrstvo za finance izvajamo pritisk na druge resorje, naj ta sredstva porabijo.«

Na vprašanje, kakšne bodo možnosti leta 2023, da bi prek javnih financ intervenirali in blažili posledice prihajajoče krize, Boštjančič pojasnjuje, da so razmere zelo negotove. »V resnici je nemogoče napovedovati. To ni samo moje mnenje, ampak mnenje vseh finančnih ministrov v Uniji. Imamo načrt A, imamo načrt B in morda bomo potrebovali tudi načrt C, ki ga zdaj še nimamo.« Pravi, da take negotove razmere »zahtevajo fleksibilnost ukrepanja v zelo kratkem času. Na to temo se v vladi vsak teden sestaja delovna skupina in na podlagi razmer prilagajamo ukrepe in strategijo.«

Prvi vladni finančnik ugotavlja, da imamo »relativno visoka sredstva, namenjena za boj s to krizo. A ne vemo, ali bodo v resnici zadoščala. Ves čas moramo biti pripravljeni na še slabši scenarij, iz katerega bi prišli med najmanj poškodovanimi v Evropi. To je naš cilj.«

Vprašali smo ga tudi o pomoči gospodarstvu in prebivalstvu, predvideni državni finančni injekciji Geoplinu, ki jo zdaj proučuje SDH, o razvojnosti proračuna za leto 2023, živahnem vladnem kadrovanju v ključnih gospodarskih institucijah, novih gospodarskih napovedih in tako dalje. Kar zadeva reforme, »bo prvo kislo jabolko in prva prioriteta vlade, v katero smo zagrizli, zdravstvena reforma. Z njo zelo resno mislimo,« zagotavlja minister.

Preberite še:

Komentarji: