LADKO KOROŠEC
Pel je vse do smrti
V Zasavju so se tudi letos spomnili obletnice rojstva Ladka Korošca.
Odpri galerijo
Zagorjani ohranjajo spomin na svetovnega umetnika. FOTO: Občina Zagorje
Spomin na legendarnega slovenskega opernega pevca Ladka Korošca več kot četrt stoletja po njegovi smrti v njegovem domačem kraju še vedno živi. Korošec, letos bi dopolnil 101 leto, je petje študiral na glasbeni akademiji v Ljubljani, obiskoval pa je tudi dramsko šolo.
Oče je Ladka, enega od petih otrok, kot dečka v rudarski uniformi postavil med godbenike, da je v paradi igral na mali boben. Poslušalcem se je najbolj vtisnil v spomin po interpretacijah buffo vlog, kot so bile na primer Kecal v Prodani nevesti, don Bartolo v Seviljskem brivcu, Štrukelj v Gorenjskem slavčku, don Pasquale v istoimenski operi. Mednarodno zelo odmevno je bilo njegovo sodelovanje z basistom Miroslavom Čangalovićem v operi Don Kihot.
Le na dveh celinah ni nastopil, na Antarktiki in v Avstraliji. Znan je bil tudi po stavku: »Pel bom, dokler bom živel!« To je tudi napisano na njegovem kipu v Zagorju. Tam deluje tudi Fundacija Ladko Korošec, ki zbira in dopolnjuje dokumentacijo o življenju in delu opernega pevca, vzpostavlja fotografski, fonografski, video- in drug arhiv, izvaja kulturno-umetniške programe.
Predsednik fundacije Janez Lipec je na spominski slovesnosti povedal, da je bil Korošec velik umetnik, ki je povsod poudarjal, da je Zagorjan in Slovenec. Zaradi svoje širine je podpiral vsa področja umetnosti, kulture in tudi športa. V Weinbergovi hiši v Zagorju so uredili spominsko sobo z njegovo sliko in glasom. Obiskovalci lahko umetnika virtualno podoživijo tudi ob razstavljenih osebnih predmetih. Soba je opremljena s Koroščevo figuro v kostumu Kecala ter fotografskimi reprodukcijami.
Direktor občinske uprave Tadej Špitalar je poudaril, da Občina Zagorje ob Savi podpira delo in dejavnosti fundacije. »Korošec je bil eden tistih umetnikov, ki niso nikoli zavrnili povabila na nastop, po pričevanjih tistih, ki so ga poznali, pa je z veseljem nastopil in se družil z mladimi ljudmi. Zato je pomembno, da tudi naš mladi rod pozna njegovo življenje in delo, kar nam uspeva tudi z lepo urejeno multimedijsko spominsko sobo,« je dodal Špitalar.
Odličen je bil v Prodani nevesti. FOTO: www.slogi.si
Oče je Ladka, enega od petih otrok, kot dečka v rudarski uniformi postavil med godbenike, da je v paradi igral na mali boben. Poslušalcem se je najbolj vtisnil v spomin po interpretacijah buffo vlog, kot so bile na primer Kecal v Prodani nevesti, don Bartolo v Seviljskem brivcu, Štrukelj v Gorenjskem slavčku, don Pasquale v istoimenski operi. Mednarodno zelo odmevno je bilo njegovo sodelovanje z basistom Miroslavom Čangalovićem v operi Don Kihot.
Le na dveh celinah ni nastopil, na Antarktiki in v Avstraliji. Znan je bil tudi po stavku: »Pel bom, dokler bom živel!« To je tudi napisano na njegovem kipu v Zagorju. Tam deluje tudi Fundacija Ladko Korošec, ki zbira in dopolnjuje dokumentacijo o življenju in delu opernega pevca, vzpostavlja fotografski, fonografski, video- in drug arhiv, izvaja kulturno-umetniške programe.
Predsednik fundacije Janez Lipec je na spominski slovesnosti povedal, da je bil Korošec velik umetnik, ki je povsod poudarjal, da je Zagorjan in Slovenec. Zaradi svoje širine je podpiral vsa področja umetnosti, kulture in tudi športa. V Weinbergovi hiši v Zagorju so uredili spominsko sobo z njegovo sliko in glasom. Obiskovalci lahko umetnika virtualno podoživijo tudi ob razstavljenih osebnih predmetih. Soba je opremljena s Koroščevo figuro v kostumu Kecala ter fotografskimi reprodukcijami.
Bil je eden najvidnejših slovenskih opernih pevcev in odličen igralec v drugi polovici 20. stoletja.
Direktor občinske uprave Tadej Špitalar je poudaril, da Občina Zagorje ob Savi podpira delo in dejavnosti fundacije. »Korošec je bil eden tistih umetnikov, ki niso nikoli zavrnili povabila na nastop, po pričevanjih tistih, ki so ga poznali, pa je z veseljem nastopil in se družil z mladimi ljudmi. Zato je pomembno, da tudi naš mladi rod pozna njegovo življenje in delo, kar nam uspeva tudi z lepo urejeno multimedijsko spominsko sobo,« je dodal Špitalar.
