"Ruske oborožene sile in formacije Ljudske republike Lugansk so pripravljene organizirati humanitarno operacijo za evakuacijo civilistov," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Civiliste naj bi prepeljali v mesto Svatovo v pokrajini Lugansk, ki je pod nadzorom proruskih separatistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Humanitarni koridor bo vzpostavljen v sredo med 8. uro zjutraj in 20. uro zvečer po moskovskem času, je še sporočilo ministrstvo.
Moskva je "borce nacionalističnih bataljonov in tuje plačance" v tovarni pozvala, naj prenehajo "z nesmiselnim uporom" in odvržejo orožje.
Ukrajinske oblasti so po navedbah ruske vojske zahtevale, naj civiliste iz tovarne Azot prepeljejo v Lisičansk, ki je pod nadzorom Kijeva, vendar to ni mogoče, saj je bil uničen zadnji most, ki je povezoval obe mesti.
Severodoneck je po zadnjih podatkih pod 70-odstotnim nadzorom ruskih sil. Pod nadzorom Ukrajine ostaja tovarna Azot, kamor naj bi se zateklo približno 500 civilistov, med njimi približno 40 otrok.
Uničeni vsi trije mostovi v Severodoneck
Guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj je medtem sporočil, da so uničeni vsi trije mostovi, ki vodijo v mesto Severodoneck. Prebivalci, ki so ostali v mestu, so prisiljeni preživeti v "izjemno težkih razmerah", je po poročanju BBC-ja dejal Gajdaj.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je človeške izgube v spopadih za mesto označil za "grozljive". Po njegovih besedah se ukrajinska vojska z rusko bojuje za "dobesedno vsak meter" mesta. Močno rusko topniško obstreljevanje je iz središča mesta pregnalo ukrajinske sile.
Posamične evakuacije še potekajo
Kot je dejal župan Severodonecka Oleksandr Strjuk, posamične evakuacije civilistov ob vsakem zatišju sicer še vedno potekajo. Gajdaj pa je potrdil, da je bilo 70 civilistov evakuiranih iz bližnjega Lisičanska. "Obstreljevanje je tako močno, da ljudje ne morejo več biti v zakloniščih," je še zapisal lokalni guverner, ki je razmere v regiji opisal kot pekel.
Mesto je več tednov glavni vojaški cilj Rusije v Ukrajini. Njegova zasedba vključno s sosednjim mestom Lisičansk bi pomenila, da Rusija nadzira celotno regijo Lugansk, ki jo v glavnem že nadzirajo proruski separatisti.
Vojaški predstavnik samooklicane Ljudske republike Doneck, proruske entitete, vzpostavljene na ozemlju ukrajinske regije Doneck, Edvard Basurin je dejal, da se morajo ukrajinske sile, ki so še v mestu, "predati ali umreti".
Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je medtem dejal, da je glavni cilj ruske "posebne vojaške operacije", kot v Moskvi uradno pravijo vojni v Ukrajini, "zaščititi republiki". Gre za samooklicani Ljudski republiki Doneck in Lugansk.
Zelenski je v svojem nočnem nagovoru izrazil prepričanje, da bo bitka za Doneški bazen v zgodovino zapisana "kot ena najbolj nasilnih bitk v Evropi." Po predhodnih poročilih ima ukrajinska vojska dnevno od 100 do 300 smrtnih žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Papež: Napad "morda nekako izzvan"
Papež je rusko uporabo plačancev, med katerimi so tudi Čečeni in Sirci, označil za nezaslišano, vendar glede vojne v Ukrajini ni želel razlikovati med dobrim in zlim, je njegove besede povzel italijanski časopis La Stampa. Frančišek je dejal, da sicer ni naklonjen ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, vendar pa nasprotuje temu, da se zapleteni spor zreducira na razlikovanje med dobrim in zlim.
Papež je še izrazil upanje, da se bo septembra v Kazahstanu srečal z voditeljem Ruske pravoslavne cerkve patriarhom Kirilom. Papež se je sicer s patriarhom srečal tik pred začetkom vojne. "Povedal mi je, da je zelo zaskrbljen zaradi Natovega ravnanja. Vprašal sem ga, zakaj, odgovoril mi je, da lajajo pred vrati Rusije in ne razumejo, da Rusija nobeni tuji sili ne dovoli, da se ji približa. Takšne razmere bi lahko privedle do vojne," je papež opisal takraten pogovor.
Papež je sicer že večkrat obsodil vojno v Ukrajini, vendar je bil deležen tudi kritik, ker ni izrecno pripisal krivde Putinu. Tega namreč po njegovih besedah ni mogoče prikazati zgolj kot "volka", Zahoda pa kot "Rdečo kapico", navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Poglavar Rimskokatoliške cerkve se je moral že večkrat braniti pred očitki, da je naklonjen Putinu. "Na tem mestu mi lahko kdo reče: ampak vi ste za Putina! Ne, nisem. Bilo bi poenostavljeno in napačno, če bi rekel kaj takega," je dejal. Med mogoče spodbude za vojno je uvrstil tudi orožarsko industrijo, še navaja AFP.
Spopadi tudi na jugu države
Po navedbah ukrajinske vojske so srditi spopadi v ponedeljek potekali tudi na jugu države, kjer so ruske sile napadle ukrajinske položaje v Mikolajivu in Hersonu.
V regiji Černigov na severu države pa je ruska vojska izvedla uspešen napad z raketo dolgega dosega Kalibr na ukrajinsko skladišče orožja, je potrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
V Rusiji ranjeni štirje ljudje
Iz ruske regije Brjansk v bližini ukrajinske meje so medtem poročali o obstreljevanju iz Ukrajine. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Bogomasa so bili v napadih poškodovani najmanj štirje prebivalci vasi Zajmišče v bližini mesta Klinci, ki je od Ukrajine oddaljeno dobrih 50 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Po guvernerjevih navedbah naj bi bilo poškodovanih tudi več stanovanjskih stavb.
Rusija, ki je 24. februarja začela invazijo v Ukrajini, je od takrat večkrat obtožila ukrajinsko vojsko, da je obstreljevala naselja na ruskem ozemlju. Poleg Brjanska naj bi ukrajinske sile večkrat obstreljevale tudi druge ruske regije v bližini ukrajinske meje, kot sta Kursk in Belgorod.
Vlada v Kijevu obtožb običajno ne komentira.
Kijev: Zahod orožja ne dostavlja dovolj hitro
Kot poroča BBC, ukrajinski predstavniki opozarjajo, da zahodne države Ukrajini orožja ne dostavljajo tako hitro, kot bi morale.
Svetovalec ukrajinskega obrambnega ministra Jurij Sak je tako dejal, da bi bila ukrajinska vojska učinkovitejša v obrambi mesta, če bi prej prejela težko orožje. Ruska vojaška prednost je ogromna, je dejal. Po njegovih besedah ruske sile vsak dan v Ukrajini izstrelijo 50.000 izstrelkov.
Več zahodnih držav se je v zadnjih sicer zavezalo, da bo Ukrajini dostavilo raketne sisteme z daljšim dosegom.
Zelenski: Lahko povrnemo ozemlje, a potrebujemo orožje
Zelenski je ob tem ponovil svoje prepričanje, da ukrajinska vojska lahko osvoji nazaj izgubljeno ozemlje, a da za to potrebuje moderno topništvo, saj da ji to edino lahko zagotovi prednost na bojišču. Pri tem je obljubil, da bodo osvobojena vsa ozemlja, ki jih trenutno obvladujejo ruske sile, vključno s polotokom Krim, ki si ga je Rusija pripojila že leta 2014.
"Potrebujemo samo dovolj orožja, da to zagotovimo. Naši partnerji ga imajo," je še dejal Zelenski. Njegov svetovalec Mihajlo Podoljak je že v ponedeljek dejal, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje tanke, oklepna vozila in več sto havbic.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje