Nedeljska poezija #80

Barbara Pogačnik: pesem iz zbirke Alica v deželi plaščev

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Barbare Pogačnik iz zbirke Alica v deželi plaščev.

Pajek

Po ves dan sem krožila z njim, in me je prežemal

njegov strah. Rahel, ki se je v grudicah

nabiral po kotih stanovanja,

ti drobni kupčki, ki so padali kdove od kod.

Kot bi nekje v zraku drobni zobki

od znotraj žagali zgornjo polico.

V vročini je utripal desni reženj možganov.

Brnenje krilc je lahno dvigalo cvetne lističe.

***

Iz sobe v sobo sem prestavljala velike kose noči.

Z desno pestjo sem dvigala ruleto enakonočja,

z levo ramo premikala na življenju sloneča vretenca.

Noč je drgnila šipe in gledala

v ozko škatlo časa, v vanjo stlačene ude.

Nikoli se ne ve, kdaj se bo zgornja polica zrušila.

***

Prostori nam sami po sebi ničesar

ne ponudijo. Nočni ali dnevni, kot voda,

v kateri umiramo, vse dokler se v velikem planu

ne pojavi jasna slika: pajek z oranžnim

križem na hrbtu in ogromnim želodcem.

Razviden kot fotografija v enciklopediji.

***

Še v snu je slišati, kako gosto druga ob drugi

ščebetajo ptice. Kot bi pomešale vse,

kar je napletel, a verjamejo, da same

vedo več. Njihove srčaste prsi,

ko sedijo v vrsti na bližnji veji,

tako nedolžno ponosne, tako

ljubeče blizu.

***

Skupaj z drugimi mladimi deklicami sedim

na balkonski ograji, gosto in zračno

se dotikamo z neporočenimi rameni.

Na glavah imamo zavezane lahne, svetlo modre

rutice iz tila, brezskrbno zvonimo z nogami,

ker je dan pred nami odprt in so obleke

na naših ptičjih prsih nežno rožnatih ali breskovih barv.

Na tako miren dan s prosojnim nebom

si ne misliš, da te bo skušal nekdo od zadaj poriniti

z ograje.

Barbara Pogačnik: Alica v deželi plaščev

Mladinska knjiga, 2016

Cena: 22,95 €

Povezava do nakupa >>