Omamno dišeč španski bezeg ni zahteven; tudi za v kuhinjo

13.5.2024 | 12:35

Med majnice zagotovo spadajo tudi omamno dišeče sorte španskega bezga, ki so ponekod po Sloveniji že zacvetele. Čudoviti okrasni grmički ali drevesa pa niso le okras, temveč lahko cvetove uporabite tudi v kulinarične namene.

Prijetno dišeč vonj španskega bezga je mogoče že na daleč zaznati in pri mnogih zagotovo naznanja prihod pomladi. Syringa vulgaris, lipovka, španski bezeg ali jorgovan je drevo, ki je na slovenskih tleh prisotno že stoletja ter ga omenjajo celo nekatere pesmi. Gre za listopadno rastlino, ki iz srednje velikega grma z leti zraste v drevo, če mu to dopustimo.

Vzgoja in rast

Španski grm pri vzgoji ni zahteven. Rad ima bolj nevtralno zemljo, najbolj pa vam bo hvaležen v apnenih tleh. Obožuje tako sončne kot senčne lege, čeprav bo v senci razvil manj cvetov, rast pa bo nekoliko počasnejša. V svoji lepoti se pokaže v maju in juniju, ko zacveti. Prepoznamo ga po omamnem vonju, grozdastih cvetovih, ki so obarvani vse od bele, rožnate, modre do temno vijoličaste. Najdemo ga tudi v rdečih odtenkih.

Zacveti na novih poganjkih

Cvetovi so nameščeni na poganjke prejšnjega leta, zato je zelo pomemben čas njegovega obrezovanja. Najbolje bo, če ga obrezujemo sredi poletja, takoj zatem, ko cvetovi povsem odcvetijo. Odcvetela socvetja previdno odstranimo s škarjami in pazimo, da ne poškodujemo  mladih poganjkov, ki bodo cveteli prihodnje leto. Če ga želimo obdržati v obliki grma, ga vzdržujemo v želeni obliki z rednim rezanjem. V času rasti ne potrebuje posebne pozornosti, res pa je, da bo rastlina vsako leto tvorila več koreninskih poganjkov. Odstranjujemo jih sproti, vsako leto. Da spodbudimo uravnoteženo rast, rastlino oblikujemo z rezanjem. Nepotrebna stebla odstranimo, dokler so drobna. Tako se rane hitreje zacelijo in manj je možnosti okužb ter napadov škodljivcev. Predolge vršičke lahko sproti strižemo, križajoče poganjke odstranimo na mestu, kjer izraščajo.

Pomlajevanje

Če se je grm oziroma drevo nekoliko »izrodilo« in bi ga radi pomladili, mu v pozni jeseni porežemo glavna stebla. Pri tem pazimo, da niso krajša od 30 centimetrov nad tlemi. Rastlino prav tako dobro zavarujemo pred zmrzaljo, saj lahko zaradi sveže rane tudi pomrzne.

Pripravite osvežilni ledeni čaj iz španskega bezga

Čeprav z navadnim bezgom ni v sorodu, lahko iz njega pripravimo osvežilni sirup. Sestavine: 0,5 l vode, 350 g sladkorja, pol limone, 10–15 cvetov.

Priprava: Cvetove nabiramo zgodaj dopoldne. Ne spiramo jih, temveč močno stresemo, da se znebimo morebitnih žuželk. Cvetke oberemo iz vejic in pazimo, da ni lesenih delov, ki bi lahko grenili. Vodo segrejemo, ji dodamo sladkor ter mešamo, dokler se povsem ne raztopi. Nato tekočino prelijemo v veliko posodo, dodamo cvetove in rezine limone ter pazimo, da so cvetovi potopljeni v sirup. Pokrijemo z bombažno krpo in pustimo v hladilniku ali na hladnem mestu dober teden. Vmes večkrat premešamo. Po petih do sedmih dneh sirup precedimo in prelijemo v manjše stekleničke.

Ocvrti cvetovi španskega bezga

Sestavine: 10–12 svežih cvetov španskega bezga, 2 jajci, 15 dag bele moke, 1 dl mleka, 0,5 dl mineralne vode, žlička vaniljevega sladkorja, olje za cvrtje, sladkor v prahu

Priprava: Sveže cvetove dobro otresemo in po potrebi na hitro oplaknemo. V kozici zmešamo jajci, mleko, moko, mineralno vodo in vaniljev sladkor, da nastane gosta zmes, ki spominja na maso za pripravo carskega praženca. V ponev nalijemo olje in segrejemo do temperature 150 stopinj Celzija. Cvetove pomakamo v maso in jih na hitro ocvremo v vročem olju. Cvrtje naj bo zlato rumeno. Cvetove polagamo na krožnik, ki smo ga obdali s papirnatimi brisačami, posujemo s sladkorjem in še vroče postrežemo. 

M. Koren
Foto: Freepik